Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Vpliv vadbe moči in vzdržljivosti dihalnih mišic pri pacientih s kroničnimi pljučnimi boleznimi
Avtorji:ID Jasenc, Tia (Avtor)
ID Jeruc Tanšek, Monika (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 2804$$jasenc_2026.pdf (867,58 KB)
MD5: B8036D27136EA4349C3A9AAD4255F1C0
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FIZIOTERAPEVTIKA - Visokošolski zavod Fizioterapevtika
Opis:Kronična obstruktivna pljučna bolezen predstavlja pomemben zdravstveni problem, ki ga pogosto spremljata dispneja in zmanjšana telesna zmogljivost, kar pomembno vpliva na kakovost življenja pacientov. Diplomska naloga obravnava pomen vadbe dihalnih mišic kot dopolnilnega pristopa v fizioterapevtski obravnavi pacientov s KOPB. Osrednji problem raziskave predstavlja vprašanje, v kolikšni meri lahko vadba dihalnih mišic vpliva na zmanjšanje občutka težke sape ter izboljšanje funkcionalne zmogljivosti. Namen naloge je bil preučiti učinkovitost inspiratorne in ekspiratorne vadbe dihalnih mišic ter ovrednotiti njen klinični pomen v okviru pljučne rehabilitacije. V diplomsko nalogo je bil vključen pregled znanstvene literature, ki je zajemal raziskave z ustreznim številom preiskovancev, večinoma randomizirane kontrolirane raziskave, kar kaže na relativno visoko kakovost dokazov. Raziskave so se med seboj razlikovale glede trajanja intervencij, intenzivnosti vadbe ter značilnosti preiskovancev, kar otežuje neposredno primerjavo rezultatov. Kljub temu rezultati dosledno kažejo, da vadba dihalnih mišic pomembno izboljša moč dihalnih mišic, medtem ko so učinki na dispnejo in funkcionalno zmogljivost manj enotni. V večini raziskav je bilo zaznano izboljšanje dispneje in telesne zmogljivosti, vendar razlike med skupinami niso bile vedno statistično značilne. Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo največ koristi pacienti z bolj izraženo šibkostjo dihalnih mišic ter da je vadba najbolj učinkovita kot del celostne pljučne rehabilitacije. Pomemben vidik predstavlja tudi individualno prilagajanje vadbenih programov, saj univerzalni pristopi ne zagotavljajo optimalnih rezultatov pri vseh pacientih. Na podlagi analiziranih raziskav lahko zaključimo, da vadba dihalnih mišic predstavlja učinkovit in klinično pomemben dopolnilni pristop v fizioterapevtski obravnavi pacientov s KOPB. Hipoteza, da vadba dihalnih mišic zmanjšuje dispnejo in izboljšuje funkcionalno zmogljivost, je delno potrjena. Ugotovitve poudarjajo pomen vključevanja vadbe v širše rehabilitacijske programe, individualiziranega pristopa ter potrebe po nadaljnjih raziskavah za razvoj enotnih smernic in izboljšanje klinične prakse.
Ključne besede:kronična obstruktivna pljučna bolezen, vadba moči dihalnih mišic, vadba vzdržljivosti dihalnih mišic, šibkost dihalnih mišic, kardio-respiratorna fizioterapija, fizioterapevtska obravnava
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/ReVIS-14311 Novo okno
Datum objave v ReVIS:17.07.2026
Število ogledov:16
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The impact of strenght and endurance training of diaphragm muscles in patients with chronic pulmonary diseases
Opis:Chronic obstructive pulmonary disease represents a significant health problem, often accompanied by dyspnea and reduced physical capacity, which greatly affect patients' quality of life. This diploma thesis addresses the importance of respiratory muscle training as a complementary approach in the physiotherapeutic management of patients with COPD. The central research problem focuses on the extent to which respiratory muscle training can influence the reduction of dyspnea and improvement of functional capacity. The aim of the thesis was to examine the effectiveness of inspiratory and expiratory muscle training and to evaluate its clinical significance within pulmonary rehabilitation. The thesis includes a review of scientific literature, comprising studies with an adequate number of participants, mostly randomized controlled trials, which indicates a relatively high quality of evidence. The studies differed in terms of intervention duration, training intensity, and participant characteristics, which makes direct comparison of results more difficult. Nevertheless, the results consistently show that respiratory muscle training significantly improves respiratory muscle strength, while its effects on dyspnea and functional capacity are less consistent. In most studies, improvements in dyspnea and physical performance were observed, although differences between groups were not always statistically significant. It was also found that the greatest benefits are observed in patients with pronounced respiratory muscle weakness and that training is most effective when included as part of a comprehensive pulmonary rehabilitation program. An important aspect is also the individualization of training programs, as universal approaches do not provide optimal results for all patients. Based on the analyzed studies, it can be concluded that respiratory muscle training represents an effective and clinically important complementary approach in the physiotherapeutic management of patients with COPD. The hypothesis that respiratory muscle training reduces dyspnea and improves functional capacity is partially confirmed. The findings highlight the importance of integrating such training into broader rehabilitation programs, applying an individualized approach, and the need for further research to develop standardized guidelines and improve clinical practice.
Ključne besede:chronic obstructive pulmonary disease, respiratory muscle strength training, respiratory muscle endurance training, respiratory muscle weakness, cardiorespiratory physiotherapy, physiotherapy management


Nazaj