| Naslov: | Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice na področju svobode umetniškega izražanja : magistrsko delo |
|---|
| Avtorji: | ID Mavsar, Vita (Avtor)
ID Mavčič, Arne (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  EPF_2026_Vita_Mavsar.pdf (1,12 MB)
MD5: 9AD63593B46F039C1A8BC1033AD3CD7B
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Umetnost zaradi svoje subtilne, simbolne in nenehno spreminjajoče se narave nima enotnega poimenovanja niti enotne opredelitve v evropskem pravnem prostoru. Svoboda umetniškega izražanja je na evropski ravni varovana v okviru Sveta Evrope, predvsem s Konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter z razvijajočo se sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Ker se izrazne oblike umetnosti razvijajo vzporedno z družbenimi, političnimi in tehnološkimi spremembami, se nenehno spreminjajo tudi okoliščine, v katerih se uresničuje pravica do umetniškega izražanja. V okviru varstva te pravice je državam zaradi spoštovanja kulturnega pluralizma in raznolikosti nacionalnih ureditev priznano polje proste presoje, ki jim omogoča, da uresničevanje svobode umetniškega izražanja prilagodijo lastnim družbenim in kulturnim posebnostim. Hkrati pa Evropsko sodišče za človekove pravice pri presoji posameznih primerov izvaja nadzor nad uporabo te diskrecije ter skrbi za spoštovanje temeljnih vrednot pluralistične demokracije, vladavine prava in varstva človekovih pravic. Nenehen razvoj umetniških izraznih oblik dodatno otežuje oblikovanje enotnih meril za njihovo pravno zaščito, kar se odraža v raznolikosti sodne prakse in v potrebi po individualni, kontekstualni presoji vsakega posameznega primera. Kljub temu analiza sodne prakse kaže, da Evropsko sodišče za človekove pravice praviloma vzpostavlja ravnotežje med svobodo umetniškega izražanja in njenimi dopustnimi omejitvami ter v primerih, ki se nanašajo na vprašanja javnega interesa, satire in politične kritike, praviloma daje prednost varstvu umetniške in izrazne svobode. Varstvo svobode umetniškega izražanja tako ostaja dinamično področje prava, v katerem se pravni standardi postopoma prilagajajo družbenim spremembam, pri čemer sistem, ki ga vzpostavlja Svet Evrope, predstavlja ključen mehanizem za dolgoročno krepitev te pravice v evropskem prostoru. |
|---|
| Ključne besede: | umetnost, varstvo umetniškega izražanja, Svet Evrope, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, polje proste presoje |
|---|
| Kraj izida: | Ljubljana |
|---|
| Kraj izvedbe: | Ljubljana |
|---|
| Založnik: | V. Mavsar |
|---|
| Leto izida: | 2026 |
|---|
| Leto izvedbe: | 2026 |
|---|
| Št. strani: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (78 str.)) |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-14332 |
|---|
| UDK: | 342.727:341.645.5(4) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 284929539 |
|---|
| Opomba: | Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija;
Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 15. 7. 2026;
|
|---|
| Datum objave v ReVIS: | 21.07.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 43 |
|---|
| Število prenosov: | 3 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
