Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Neformalna komunikacija kot blažilec stresa: pomen socialnih interakcij med sodelavci
Avtorji:ID Ložar, Monika (Avtor)
ID Mušinović, Fadil (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 19014$$Monika_Lozar_Zakljucen_tehnicni_pregled.pdf (1,55 MB)
MD5: B83ED57F8ADED1152ECB4177059F5501
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije
Opis:Magistrska naloga preučuje vlogo neformalne komunikacije na delovnem mestu in njen vpliv na zaznano stresnost in dobro počutje zaposlenih. Neformalna komunikacija je pomemben, a pogosto spregledan vidik delovanja organizacije, saj poteka zunaj formalnih komunikacijskih struktur, hkrati pa pomembno vpliva na medosebne odnose, pretok informacij in organizacijsko klimo. Naraščajoče delovne obremenitve in vse večja kompleksnost organizacij poudarjajo pomen socialne podpore, kakovostnih medosebnih odnosov in učinkovite komunikacije pri ohranjanju psihološkega dobrega počutja zaposlenih. Empirični del študije temelji na anketi, v kateri je sodelovalo 133 zaposlenih. Rezultati kažejo, da zaposleni neformalno komunikacijo na splošno dojemajo pozitivno in jo povezujejo z izboljšanim počutjem in zmanjšanim stresom. Večja zaznana dostopnost in uporabnost neformalne komunikacije sta bili statistično značilno povezani z večjim zaznanim zmanjšanjem stresa. Zaposleni, ki se pogosteje vključujejo v neformalne pogovore, so poročali tudi o večjem čustvenem olajšanju. Med funkcijami neformalne komunikacije so anketiranci najvišje ocenili gradnjo odnosov, sledili sta olajšanje pretoka informacij in spodbujanje ustvarjalnosti, čustvena podpora pa je prejela nekoliko nižje ocene. Ugotovitve tudi kažejo, da so pogovori iz oči v oči najpogostejša oblika neformalne komunikacije, medtem ko imajo digitalni kanali manj pomembno vlogo pri neformalnih interakcijah. Poleg tega ni bila ugotovljena statistično pomembna povezava med zaznano koristnostjo neformalne komunikacije in stopnjo izobrazbe zaposlenih. Na splošno študija potrjuje, da je neformalna komunikacija pomemben socialni vir znotraj organizacij, ki prispeva k zmanjševanju stresa, izboljšanju dobrega počutja zaposlenih ter močnejšim medosebnim odnosom in organizacijski koheziji.
Ključne besede:Neformalna komunikacija, stres na delovnem mestu, dobro počutje zaposlenih, medosebni odnosi, organizacijska komunikacija.
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/ReVIS-14521 Novo okno
Datum objave v ReVIS:08.09.2026
Število ogledov:22
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Informal Communication as a Stress Buffer: The Importance of Social Interactions Among Coworkers
Opis:The master's thesis examines the role of informal communication in the workplace and its impact on employees' perceived stress and well-being. Informal communication is an important yet often overlooked aspect of organizational functioning, as it takes place outside formal communication structures while significantly influencing interpersonal relationships, information flow, and the organizational climate. Increasing workloads and the growing complexity of organizations highlight the importance of social support, quality interpersonal relationships, and effective communication in maintaining employees' psychological well-being. The empirical part of the study is based on a survey involving 133 employees. The results show that employees generally perceive informal communication positively and associate it with improved well-being and reduced stress. Higher perceived accessibility and usefulness of informal communication were statistically significantly associated with greater perceived stress reduction. Employees who engage more frequently in informal conversations also reported greater emotional relief. Among the functions of informal communication, respondents rated relationship building the highest, followed by facilitating information flow and encouraging creativity, while emotional support received slightly lower ratings. The findings also show that face-to-face conversations are the most common form of informal communication, whereas digital channels play a less important role in informal interactions. Furthermore, no statistically significant relationship was found between the perceived usefulness of informal communication and employees' level of education. Overall, the study confirms that informal communication is an important social resource within organizations, contributing to stress reduction, improved employee well-being, and stronger interpersonal relationships and organizational cohesion.
Ključne besede:Informal communication, workplace stress, employee well-being, interpersonal relationships, organizational communication.


Nazaj