Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:VPLIV ORTOZE GLEŽENJ-STOPALO NA FUNKCIONALNO GIBANJE PRI OTROCIH S CEREBRALNO PARALIZO
Avtorji:ID Ilovar, Jan (Avtor)
ID Kresal, Friderika (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 2824$$diplomska_naloga.pdf (1,36 MB)
MD5: 0921C926776D0F867CB7E476D4C9A102
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FIZIOTERAPEVTIKA - Visokošolski zavod Fizioterapevtika
Opis:Cerebralna paraliza je najpogostejši vzrok gibalne oviranosti v otroštvu ter je pogosto povezana z motnjami hoje in zmanjšano funkcionalno mobilnostjo. Ortoze gleženj–stopalo so pomemben podporni ukrep v rehabilitaciji otrok s cerebralno paralizo, vendar njihova učinkovitost ni enotna. Namen diplomske naloge je bil s sistematičnim pregledom literature proučiti vpliv ortoz gleženj–stopalo na funkcionalno gibanje otrok s cerebralno paralizo in primerjati učinke različnih tipov ortoz. Poseben poudarek je bil namenjen razumevanju biomehanskih mehanizmov delovanja ortoz in njihovega vpliva na funkcionalne izide hoje. Izveden je bil sistematični pregled literature skladno s smernicami PRISMA, v katerega je bilo vključenih 16 študij. Analizirani so bili učinki različnih tipov ortoz gleženj–stopalo na parametre hoje, biomehaniko in funkcionalno mobilnost. Rezultati kažejo, da ortoze gleženj–stopalo večinoma pozitivno vplivajo na hitrost hoje, stabilnost, poravnavo spodnjih udov in energijsko učinkovitost. Opazni so tudi izboljšani nadzor kolena, zmanjšanje hoje v čepeči drži in boljša koordinacija gibanja. Učinki so izrazitejši pri otrocih z GMFCS I–III, kar kaže na večji terapevtski potencial pri otrocih z ohranjeno sposobnostjo hoje. Med tipi ortoz ni enotnih učinkov, ključnega pomena pa je individualna biomehanska prilagoditev ortoze glede na potrebe posameznika. Ortoze gleženj–stopalo so pomembno dopolnilo fizioterapevtski obravnavi, vendar le kot del celostnega rehabilitacijskega pristopa. Njihova učinkovitost je odvisna od pravilne izbire, prilagoditve in rednega spremljanja. Omejitve vključujejo heterogenost študij, majhne vzorce in pomanjkanje dolgoročnih raziskav. Kljub temu pregled ponuja celovit vpogled v področje in je uporabna osnova za klinično prakso in nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede:Cerebralna paraliza, ortoza gleženj–stopalo, hoja, funkcionalno gibanje, otroci
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/ReVIS-14524 Novo okno
Datum objave v ReVIS:10.09.2026
Število ogledov:24
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:THE EFFECT OF ANKLE-FOOT ORTHOSIS ON FUNCTIONAL MOBILITY IN CHILDREN WITH CEREBRAL PALSY
Opis:Cerebral palsy is the most common cause of motor impairment in childhood and is often associated with gait abnormalities and reduced functional mobility. Ankle–foot orthoses represent an important supportive intervention in the rehabilitation of children with cerebral palsy; however, their effectiveness is not uniform. The aim of this thesis was to systematically review the literature in order to examine the effects of ankle–foot orthoses on functional movement in children with cerebral palsy and to compare the effects of different types of orthoses. Special emphasis was placed on understanding the biomechanical mechanisms of orthotic function and their impact on functional gait outcomes. A systematic literature review was conducted in accordance with PRISMA guidelines, including 16 studies. The effects of different types of ankle–foot orthoses on gait parameters, biomechanics, and functional mobility were analyzed. The results indicate that ankle–foot orthoses generally have a positive effect on gait speed, stability, lower limb alignment, and energy efficiency. Improvements were also observed in knee control, reduction of crouch gait, and better movement coordination. The effects were more pronounced in children classified within GMFCS levels I–III, indicating greater therapeutic potential in children with preserved walking ability. No single type of orthosis demonstrated consistently superior effects, while individual biomechanical optimization of the orthosis according to the child’s specific needs proved to be crucial. Ankle–foot orthoses represent an important complement to physiotherapy management, but only as part of a comprehensive rehabilitation approach. Their effectiveness depends on appropriate selection, individual adjustment, and regular monitoring. Limitations include heterogeneity of the studies, small sample sizes, and a lack of long-term research. Nevertheless, this review provides a comprehensive insight into the field and offers a useful basis for clinical practice and further research.
Ključne besede:Cerebral palsy, ankle-foot orthosis, gait, functional mobility, children


Nazaj