Naslov: | Diplomat, obveščevalec ali vohun : magistrsko delo |
---|
Avtorji: | ID Komljenović, Aljoša (Avtor) ID Jazbec, Milan (Mentor) Več o mentorju... ID Raščan, Stanislav (Član komisije za zagovor) |
Datoteke: | RAZ_Komljenovic_Aljosa_i2018.pdf (1,42 MB) MD5: 65595BCBEF0FE2D0AB503BE51E676690
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
---|
Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
---|
Organizacija: | FDŠ - Nova Univerza - Fakulteta za državne in evropske študije
|
---|
Opis: | Običajnemu bralcu svet diplomacije, obveščevalnih služb in vohunjenja predstavlja polje tajnosti, kjer so skrivnosti skrbno varovane. Diplomacijo nestrokovna javnost dojema in razume kot dejavnost brez konkretnih učinkov, kot ceremonial, prestiž, ki deluje v "belih rokavicah".Obveščevalna dejavnost se povezuje z akcijo, polno napetosti in spletk, za kar je najbolj zaslužna filmska industrija. Vohunjenje se dojema kot aktivnost, ki odkriva varovane tajne in ima negativno konotacijo. Tako diplomacija kot obveščevalne službe so primarno namenjene delovanju v tujini in v povezavi s tujino, torej v mednarodni skupnosti. Popolnoma jasno je, da država kot suverena entiteta v sodobnem svetu nima možnosti preživetja, če se ne povezuje in ne sodeluje z ostalimi državami. Povezovanje in sodelovanje je bistveno odvisno od interesa posamezne države v mednarodni skupnosti, ki je v večini primerov ekonomski interes. Zgodovinsko gledano so se države razvijale in širile v imperije na podlagi osvajanj in podrejanj osvojenih ozemelj in ljudstev. Razvoj in širitev sta bila pogojena z uporabo sile in moči. Navedeno nas napeljuje na trditev, da kdor je močnejši in uporablja silo, je uspešnejši in vplivnejši. Uporabi sile smo priča tudi v današnjih časih in zdi se, da so posledice lahko katastrofalne. Prav diplomacija in obveščevalna dejavnost bistveno pripomoreta k reševanju in urejanju kompleksnih in zahtevnih mednarodnih odnosov oz. interesov ter izogibanju uporabi sile. V nalogi smo podrobno proučili obe dejavnosti;predvsem nas je zanimala potreba vohunjenja in prisotnost le-tega v diplomaciji in obveščevalnih službah. Informacije in s tem povezano znanje je ključnega pomena za uspešno delovanje vsakega posameznika in družbe kot celote. Za urejanje mednarodnih razmer in odnosov z drugimi državami, le-te potrebujejo podatke in informacije, ki rezultirajo v znanju, da lahko uspešno urejajo in uveljavljajo svoje interese v mednarodni skupnosti. Tudi državo kot skupnost posameznikov lahko obravnavamo na način, da potrebuje intimen prostor, ki ni na voljo drugim državam in ta prostor lahko poimenujemo, kot polje tajnosti. Logična posledica je radovednost ostalih po tem polju tajnosti, kar pa lahko rezultira v izvajanju aktivnosti, ki niso dovoljene. |
---|
Ključne besede: | diplomat, diplomacija, obveščevalne službe, vohun, vohunjenje |
---|
Kraj izida: | Kranj |
---|
Kraj izvedbe: | Kranj |
---|
Založnik: | [A. Komljenović] |
---|
Leto izida: | 2018 |
---|
Leto izvedbe: | 2018 |
---|
Št. strani: | VII, 102 str. |
---|
PID: | 20.500.12556/ReVIS-4112 |
---|
UDK: | 341.7/.8 |
---|
COBISS.SI-ID: | 2053157558 |
---|
Opomba: | Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija; |
---|
Datum objave v ReVIS: | 24.07.2018 |
---|
Število ogledov: | 3536 |
---|
Število prenosov: | 230 |
---|
Metapodatki: | |
---|
:
|
Kopiraj citat |
---|
| | | Objavi na: | |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |