Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Pravica do azila v mednarodni in slovenski ureditvi : diplomsko delo
Avtorji:ID Vučko, Eva (Avtor)
ID Petrič, Ernest (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf RAZ_Vucko_Eva_i2016.pdf (825,96 KB)
MD5: E633FB459039FF72FB087B55FCF2EE87
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
Opis:Diplomska naloga obravnava pravno ureditev pravice do azila v mednarodni ureditvi, kjer je pozornost usmerjena na ureditev področja mednarodne zaščite v Evropski Uniji ter na ureditev v pravnem redu Republike Slovenije. Evropska unija se že skoraj dve desetletji trudi vzpostaviti skupni evropski azilni sistem, ki bi v državah članicah vzpostavil učinkovit sistem, ki bi bil naklonjen prosilcem za azil in prijazen za uporabo državam članicam. Prvi program, ki je bil namenjen vzpostavitvi evropskega azilnega sistema in predstavlja prvo fazo tega procesa, je bil Haaški program, ki je bil predviden za obdobje 2004-2009. Leta 2010 ga je nasledil Stockholmski program, ki je bil predviden za naslednjih pet let. V času trajanja teh dveh programov je EU sprejela pomembne pravne akte, ki urejajo področje azila. Te akte sestavljajo: Direktiva o azilnih postopkih, Direktiva o pogojih za sprejem, Direktiva o zahtevanih pogojih, Uredba EURODAC in Dublinska uredba. Pravna podlaga je bila korektno začrtana, vendar v praksi vidimo, da države članice mnogokrat ne spoštujejo določb direktiv in uredb, ki jih določa Evropska unija in sprejemajo enostranske odločitve. Republika Slovenija je del skupnega evropskega azilnega sistema in ima zato svojo nacionalno zakonodajo usklajeno z mednarodnopravnimi akti. V Republiki Sloveniji je število podeljenih statusov mednarodne zaščite nizko, v zadnjih dvajsetih letih jih je bilo podeljenih le 393 in kljub temu se azilna politika vedno bolj zaostruje. S sprejetjem Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) pa želijo pospešiti postopke za priznanje mednarodne zaščite s krajšimi roki za uveljavljanje pravic in hkrati omejiti število prosilcev.
Ključne besede:mednarodna zaščita, azil, begunci, prosilci za azil, skupna evropska azilna politika, postopek pridobitve mednarodne zaščite, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:[E. Vučko]
Leto izida:2016
Leto izvedbe:2016
Št. strani:VIII, 47 f.
PID:20.500.12556/ReVIS-4815 Novo okno
UDK:341.43 EU (043.2)
COBISS.SI-ID:1024710769 Novo okno
Opomba:Dipl. delo 1. stopnje bolonjskega študija;
Datum objave v ReVIS:16.08.2018
Število ogledov:3304
Število prenosov:229
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:This dissertation discusses the legal regulations affecting the right of international asylum, with a focus on such regulations in both the European Union (EU) and the Republic of Slovenia. For nearly two decades, the EU has been working to establish a common European asylum system, with the aim of implementing an efficient set of regulations that can benefit both asylum seekers and EU member states. The first such program to be instituted was The Hague Programme, which sought to establish a common European asylum system during the period of 2004-2009. In 2010, it was succeeded by the five-year Stockholm Programme. During the duration of these two programs, the EU took important legal steps related to asylum regulation. These acts consisted of: Directive 2013/32/EU of the European Parliament and of the Council; Directive 2013/33/EU of the European Parliament and of the Council; Directive 2011/95/EU of the European Parliament and of the Council; EURODAC; and the Dublin regulation. Thus the legal foundations for asylum regulation have been well established at the EU level. However, in practice, EU member states often fail to comply with the provisions of directives and regulations imposed by the EU and tend instead to act unilaterally on issues of asylum. As an EU member state, the Republic of Slovenia is part of the European asylum system and therefore its national legislation is in line with international legal requirements. That said, the number of asylum seekers actually granted international protection status in the Republic of Slovenia is quite low; over the past twenty years, only 393 have been approved. Simultaneously, asylum policy has come under increasing strain. With the recent passing of Slovenia%s International Protection Act (IPA), the country has aimed to speed up the procedures for granting of international protection status. At the same time, however, the IPA mandates shorter deadlines for asylum seekers to exercise their rights, which has the effect of limiting the number of asylum seekers seeking international protection status in the first place.


Nazaj