Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | SLO | ENG

Naslov:Prehod mladih (družin) v samostojno stanovanje
Avtorji:Tertei, Karmen (Avtor)
Grum, Bojan (Mentor) Več o soavtorju... Novo okno
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
Opis:Magistrsko delo obravnava prehod mladih (družin) v samostojno stanovanje % reševanje stanovanjskega problema. Glavni poudarek je na izvedeni javnomnenjski raziskavi, s katero smo pridobili podatke o poznavanju teme prehoda mladih (družin) v samostojno življenje % reševanje stanovanjskega problema. Zanima nas, ali večina živi samostojno v lastnem stanovanju ali živijo pri svojih ali partnerjevih starših. Ugotovili smo, da večina mladih (družin) ne živi samostojno v lastnem stanovanju, ampak največkrat pri svojih ali partnerjevih starših. Kljub življenju v nelastnem stanovanju ti menijo, da je trenutno prebivališče primerno, kar je zanimiva ugotovitev. Ugotovili smo še, da kot poglavitna razloga za nesamostojno bivanje ne navajajo majhnega števila finančno dostopnih stanovanj in politike zaposlovanja (težave na trgu dela, zaposlovanja), ampak ugodnosti, ki jih pridobijo z bivanjem pri svojih ali partnerjevih starših. V nasprotju z nekaterimi izhodišči v drugih raziskavah z analizo ugotavljamo, da nesamostojnega bivanja mladih (družin) ne moremo prvobitno povezati s politiko zaposlovanja (težave na trgu dela, zaposlovanja) mladih (družin), ampak je tovrstno bivanje povezano tudi z ugodnostmi, ki jih mlajše generacije dobijo s sobivanjem z generacijo staršev (npr. pranje perila, kuhanje, varstvo otrok, plačevanje stroškov). Zanima nas, ali mladi menijo, da bi morala država z regulativnimi ukrepi, kot so zakoni, pravilniki, uredbe ipd., olajšati mladim (družinam) nakup ali najem stanovanjske nepremičnine. Nadalje smo ugotovili, da anketirani v veliki meri vidijo državo kot akterja za reševanje stanovanjskih problemov mladih (družin). Anketirani med ukrepi, s katerimi bi država lahko olajšala mladim (družinam) prehod v samostojno bivanje, izpostavljajo regulativne ukrepe (ureditev zakonov). Bivanje mladih in starejših v razširjeni družini vključeni v raziskavo povezujejo tudi z ekonomsko situacijo v Sloveniji (ni ustreznih služb za mlade, ki končajo študij, ni zaposlitev za nedoločen čas, kar je pri večini bank pogoj za pridobitev kredita). Ugotovili smo tudi, da anketirani kot najustreznejši ukrep za olajšanje mladim (družinam) prehod v samostojno bivanje navajajo omogočanje ugodnih varčevanj in kreditov. Pričakujejo večjo pomoč države, ki bi s pravično razdelitvijo socialne pomoči med mlade (družine) in starejše vodila bolj pravično in mladim (družinam) pravičnejšo stanovanjsko politiko. Ugotavljamo tudi, da večina mladih (družin) računa na pomoč staršev in sorodnikov pri reševanju stanovanjskega problema Zanima nas, ali je bivanje mladih (družin) in starejših pokazatelj dobrega medgeneracijskega sožitja in solidarnosti, ali je bolj izraz nuje in pokazatelj ekonomske situacije v Sloveniji. V raziskavi smo ugotovili, da se anketirani v največji meri strinjajo s trditvijo, da bo negotova ekonomska situacija podaljšala medgeneracijsko sobivanje. V najmanjši meri so se anketirani strinjali, da je medgeneracijsko sobivanje v večini primerov rezultat izbire oziroma odločitve zaradi npr. želje po sobivanju in dobrih odnosov med generacijami. Vsekakor pa smo ugotovili, da večina anketiranih meni, da je skupno bivanje mladih (družin) in starejših cenejše za vse. Družinsko okolje se povezuje tudi s skupno zgodovino, bližnjimi medgeneracijskimi odnosi, družinsko tradicijo in nazadnje tudi za prevzem skrbi za starejše sorodnike. Ugotovili smo tudi, da starejši kot so anketirani, v manjši meri navajajo, da so razlog medgeneracijskega sobivanja nižji stroški za starejšo generacijo. V praksi namreč neredko vidimo primere, ko so starejše generacije (tudi upokojeni) primorani plačevati večino stroškov, zaradi različnih razlogov med katerimi niso ključni le pomanjkanje zaposlitev in lastnih dohodkov mlajših generacij. Če povzamemo, smo ugotovili, da večina mladih (družin) ne živi v lastnem stanovanju ampak pri svojih ali partnerjevih starših. Razlog za nesamostojno bivanje je v majhnem številu finančno dostopnih stanovanj in v politiki zaposlovanja. Skupno bivanje je v večini primerov rezultat izbire oziroma odločitve. Po ugotovitvah je skupno bivanje cenejše in ugodnejše za vse, saj mladi(družine) koristijo ugodnosti starejših, kot so (varstvo otrok, pomoč pri gospodinjskih opravilih in podobno) in s tem živijo udobneje. Država ni pristojna za reševanje stanovanjskega problema mladih (družin), vendar bi vseeno lahko s regulativnimi ukrepi, kot so sprememba zakonov, pravilnikov, uredb ipd., olajšala mladim (družinam) nakup ali najem stanovanja. Predvsem bi se morale spremeniti razmere na področju zaposlovanja, saj bi z ustreznim vstopom na trg dela in zaposlitvami za nedoločen čas mladi (družine) pridobili možnost za dolgoročno financiranje nakupa ali najema nepremičnin.
Ključne besede:stanovanjsko vprašanje, nepremičnine, družina, medgeneracijsko sodelovanje, magistrske naloge, bolonjski program
Leto izida:2017
Založnik:[K. Tertei]
Izvor:Ljubljana
UDK:316.334.54:316.4.051.63(043.2)
COBISS_ID:2053167798 Povezava se odpre v novem oknu
Opomba:Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija; magistrski študijski program Pravo in management II. stopnje;
Število ogledov:2212
Število prenosov:180
Datoteke:.pdf RAZ_Tertei_Karmen_i2017.pdf (1,92 MB)
 
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Prehod mladih (družin) v samostojno stanovanje - reševanje stanovanjskega problema
Opis:This master's thesis studies the transition of young adults and young families to their own apartments, i.e. the solving of the housing problem. At the core of the thesis is an opinion poll, which yielded data on public knowledge about issues connected to the transition of young adults/families to an independent life, i.e. the solving of the housing problem. The goal was to find out whether most of them live independently or whether they live with their parents or the parents of their respective partners. Most young adults/families were found not to live independently in their own apartments, most frequently living either with their own or their partner's parents. Despite not living in their own apartments, they consider their current housing adequate, which is an interesting finding. The most frequent reason cited for not living on their own was not the low number of financially accessible apartments or inadequate employment policies (problems in the labour market, unemployment), but rather the benefits of living with their own or their partner's parents. Contrary to some research premises, the analysis showed that a dependent life in young adults/families cannot be primarily associated with employment policies (problems in the labour market, unemployment) concerning young adults/families; instead, a dependent habitation is connected with benefits the young generation enjoys by living with their parents (e.g. laundry, cooking, childcare, payment of utilities). The thesis studies whether young adults/families think the government should make it easier for them to buy or rent real estate by enacting relevant laws, rules, regulations etc. Most of the poll responders see the government as the agent for solving the housing problems of young adults/families. Among measures the government could implement to ease the transition to independent living, the responders highlighted the regulatory measures (amendments to the legislation). The responders associate the arrangement of young and old people living together in extended families with the economic situation in Slovenia (absence of suitable jobs for the young people after the university graduation and absence of permanent employments, which is what most banks require for granting a loan). As it turned out, they consider enabling young adults/families to take out affordable loans as the most effective measure in facilitating the transition of young adults/families to an independent living. They expect more help from the state, which should fairly allocate the social aid between young adults/families and the elderly, thereby pursuing a fairer housing policy. It was also found that most young adults/families count on the help of their parents and relatives in solving the housing problems. The thesis pursued to find out whether the young and old generations living together was a result of intergenerational cohabitation and solidarity or a matter of necessity and an indicator of the economic situation in Slovenia. In the research, the responders to a large degree agreed that the uncertain economic situation will further prolong the intergenerational living. They agreed the least with the statement that the intergenerational living is mostly their own choice or decision, e.g. a desire for being involved in intergenerational living and good intergenerational relationships. Most responders were found to definitely believe that intergenerational living is more affordable for everyone involved. A family environment is associated with shared history, close intergenerational relationships, family tradition and, after all, also with care for older relatives. The older a responder, the less likely they were to state the lower costs for the older generation as the reason of intergenerational living. Namely, there are many cases seen where the older generation (even pensioners) have to bear the largest portion of costs due to various reasons, the most important of them being more than just the lack of employment opportunities and income in the young generation. To sum up, most young adults/families were found to be living with their own parents or the parents of their respective partners rather than in their own apartments. The reasons for dependent living lie in the low number of affordable apartments and inadequate employment policies. In most cases, the intergenerational living is a matter of choice or decision. The study showed the intergenerational living to be cheaper and more affordable for everyone, since young adults/families enjoy the benefits offered by the older generation (childcare, housework etc.), thus living with greater comfort. Although the government is not responsible for solving the hosing problems of young adults/families, it could adopt some regulatory measures, such as amendments to the legislation, rules, regulations etc. in order to help young adults/families in purchasing or renting their own apartments. But most of all, it is the employment conditions that have to change, since by entering the labour market and being employed on a permanent basis, young adults/families would have access to long-term financing when buying or renting real estate.


Nazaj