Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | SLO | ENG

Naslov:Razmerje med odvisno in obvladujočo družbo v dejanskem koncernu
Avtorji:Šteiner, Matevž (Avtor)
Ahlin Doljak, Sara (Mentor) Več o soavtorju... Novo okno
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
Opis:Koncernsko pravo je del slovenske korporacijskopravne ureditve. Njegov temeljni namen je zaščititi odvisno družbo, njene upnike in zunanje družbenike pred posegi njej nadrejene obvladujoče družbe v koncernu. Le ta je povezava dveh ali večih samostojnih gospodarskih družb pod enotnim vodstvom in z razmerjem odvisnosti, lastne pravne subjektivitete pa nima. Koncern torej ni nova pravna oseba in samo koncernsko pravo nima statusnopravne narave, čeprav blažjih organizacijskih učinkov ne gre povsem prezreti. V prvi vrsti gre za ekonomski pojav na katerega se pravo zgolj odziva, tako da poskuša prepoznati novo nastale nevarnosti in zaščititi udeležence v pravnem prometu. Dejanski koncern je najpogostejša oblika koncerna in temelji na kapitalski udeležbi, v kolikor je ta nadpolovična pa se njegov obstoj domneva. Prikrajšanja ki jih odvisna družba utrpi preko t.i. koncernskega privilegija je potrebno nadomestiti, gre za sistem posamične izravnave. Tak sistem pa ni primeren za reševanje problematike kvalificiranega dejanskega koncerna, kjer prikrajšanj ni več mogoče jasno določiti. Slovensko koncernsko pravo jasno izoblikovanih institutov glede takšnih prikrajšanj nima, sanacijo pa lahko omogočajo splošne norme korporacijskega prava (prepovedana vračila vložka, spregled pravne osebnosti,...). V nalogi ugotavljam tudi, da med slovensko in izvorno nemško ureditvijo obstajajo bistvene sistemske razlike zaradi katerih je slovensko koncernsko pravo manj učinkovito, tako je že sam pojem v nemškem pravu razumljen kot povezava podjetij in ne gospodarskih družb, kar bistveno širi domet koncernskega prava. Nadalje seznanitev s poročilom o odvisnosti, za razliko od nemške, v slovenski ureditvi družbenikom ni dostopna neposredno temveč samo posredno, kar zadostno trditveno podlago za uporabo koncernskopravnega odškodninskega zahtevka (547. člen ZGD-1) le stežka omogoča, sam primera njegove uporabe v praksi Vrhovnega in Višjih sodišč nisem zasledil. Zato slovensko koncernsko pravo nima želenega učinka in je njegova varovalna funkcija dokaj omejena.
Leto izida:2017
Založnik:[M. Šteiner]
Izvor:Ljubljana
UDK:338.872(043.2)
COBISS_ID:2053234358 Povezava se odpre v novem oknu
Opomba:Dipl. delo 1. stopnje bolonjskega študija;
Število ogledov:2672
Število prenosov:202
Datoteke:.pdf RAZ_Steiner_Matevz_i2017.pdf (949,71 KB)
 
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Nazaj