Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Slovenski model imenovanja in razreševanja ministrov : diplomsko delo
Avtorji:ID Sklepić, Mateja (Avtor)
ID Dujić, Slobodan (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke: Gradivo nima datotek. Gradivo je morda fizično dosegljivo v knjižnici fakultete, zalogo lahko preverite v COBISS-u. Povezava se odpre v novem oknu
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Delo zaključne refleksije študija
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
Opis:Minister je visok državni politik, zaradi njegove dvojne vloge pa se ga pogosto vidi kot nek vezni člen med upravo in politiko. Dvojna vloga ministra izhaja iz dejstva, da je na eni strani član vlade, na drugi strani pa kot član državne uprave predstavlja ministrstvo in vodi posamezni resor. V okviru svojega ministrstva opravlja upravne naloge na enem ali več upravnih področjih, njegove naloge pa lahko podrobneje določi vlada z uredbo. V vladi je trenutno 14 ministrov z resorjem ter 2 ministra brez resorja. Posamezni minister lahko od svoje funkcije kadarkoli odstopi. Imenovanje in razrešitev ministra sta urejena v ustavi kot najvišjem pravnem aktu Republike Slovenije ter v Zakonu o vladi. Položaj ministrov je odvisen od modela organizacije državne oblasti. Slovenija ima v skladu z ustavno ureditvijo od leta 1991 parlamentarni sistem, ki se zgleduje po nemški ureditvi. Slovenija je torej kot parlamentarna republika država, v kateri ima oblast ljudstvo. Oblast v državi izvršujejo državljani in državljanke neposredno in z volitvami, in sicer po načelu delitve oblasti. Za Slovenijo je značilen močan položaj izvršilne veje oblasti, torej vlade in predsednika vlade, ter izredno šibek položaj predsednika republike. Vlada ima namreč v državi največjo moč, šef države pa je v okviru svojih pristojnosti dokaj šibek. Poleg izvršilne veje oblasti pa se oblast v Sloveniji deli še na zakonodajno in sodno vejo. Te veje oblasti so zaradi medsebojnega nadzora med seboj ločene. Ta delitev temelji na teoriji o delitvi oblasti, ki jo je najglasneje artikuliral Montesquieu. Gre za idejo, da oblast v družbeni skupnosti ne sme biti osredotočena v rokah enega oziroma ožje skupine, saj bi tako lahko prišlo do zlorabe oblasti. Temu mehanizmu nadzora s tujko pravimo »checks and balances«, torej zavore in ravnovesja.
Ključne besede:minister, imenovanje, razrešitev, funkcionar, ministrstvo, vlada, parlament, državni zbor, državni svet, delitev oblasti, organizacija oblasti, izvršilna funkcija, zakonodajna funkcija
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:[M. Sklepić]
Leto izida:2020
Leto izvedbe:2020
Št. strani:VII, 47 str.
PID:20.500.12556/ReVIS-8580 Novo okno
UDK:342.5:(043.2)
COBISS.SI-ID:91285763 Novo okno
Opomba:Dipl. delo 1. stopnje bolonjskega študija;
Datum objave v ReVIS:30.12.2021
Število ogledov:1309
Število prenosov:0
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:A minister is a high state politician. Due to his double role, he is often seen as a joint between the administration and politics. His double role originates from the fact, that on one side, he is a member of the government, and on the other side, he presents the ministry and leads a single department as a member of the state administration. Within his ministry, he performs administrative tasks in one or more fields. These tasks can be more specifically determined by the government with a regulation. Currently, the government has 14 ministries with and 2 ministries without portfolio. An individual minister can withdraw from his function at any time. His appointment and dismissal are regulated by the Constitution as the highest legal act of the Republic of Slovenia and by the Government of the Republic of Slovenia Act. The position of ministers depends on the organizational model of the state authority. In accordance with the constitutional order, Slovenia has since 1991 a parliamentary system, inspired by the German system. Slovenia is thus a parliamentary republic, where the power is held by the people. The power in the state is exercised by citizens directly or through elections, according to the principle of separation of powers. In Slovenia, the executive power, namely the government or the prime minister, has a strong position and the president of the republic has an extremely weak position. The government has the greatest power in the state and the head of the state is fairly weak within his competences. In addition to the executive power, the power in Slovenia is also divided to the legislative and judicial power. These branches of power are separated due to checks and balances. This division is based on the theory of the division of power, which was articulated most loudly by Montesquieu. It is the idea that in a social community, the authority must not be concentrated in the hands of one or a narrow group, since this could lead to abuse of power. This control mechanism is called »checks and balances«, namely brakes and balances, with which they perform mutual control.


Nazaj