Izpis gradiva

A+ | A- | | SLO | ENG

Naslov: Mednarodno pravo podnebnih sprememb : diplomsko delo Avtorji: ID Lisac, Vika (Avtor) ID Petrič, Ernest (Mentor) Več o mentorju... Datoteke: RAZ_Lisac_Vika_i2021.pdf (883,50 KB) MD5: 6792539060BE2E284D99CDFF1BCC9A51   Jezik: Slovenski jezik Vrsta gradiva: Delo zaključne refleksije študija Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo Organizacija: EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta Opis: Globalno segrevanje in podnebne spremembe so multidisciplinarna tema, ki vzbuja mednarodno zaskrbljenost. Koncentracija ogljikovega dioksida in drugih plinov v ozračju se je od druge polovice devetnajstega stoletja močno povečala Na prvi svetovni podnebni konferenci leta 1979 je bila izražena zaskrbljenost, da bi lahko nadaljnje širjenje človekovih dejavnosti na Zemlji povzročilo globalne podnebne spremembe. Leta 1988 je bil ustanovljen IPCC, hkrati pa je več drugih nacionalnih in mednarodnih forumov začelo pozivati k mednarodnemu sodelovanju na tem področju. Skozi čas se je tako povezano z globalnim segrevanjem in podnebnimi spremembami razvilo in uveljavilo nekaj mednarodnih okoljskih sporazumov. Najpomembnejša je Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je bila sprejeta v Riu leta 1992 in jo je ratificiralo 195 držav. Njen osrednji cilj je predvsem blažitev emisij toplogrednih plinov, prilagajanje in financiranje. Drugi pomembnejši sporazum, Kjotski protokol, ki razširja UNFCCC iz leta 1992, pa državam pogodbenicam nalaga zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in predpostavlja, da globalno segrevanje obstaja in je posledica izpustov CO2, ki jih povzroča človek. Protokol iz Kjota je začel veljati leta 2005. Zadnji ključni sporazum pa je Pariški sporazum, ki je ločen instrument v okviru UNFCCC in katerega glavni cilj je pospešiti in okrepiti ukrepe, potrebne za trajnostno prihodnost z nizkimi emisijami ogljika. Istočasno se je razvijala podnebna politika EU, v sklopu katere je bil leta 2000 ustanovljen Evropski program za podnebne spremembe ECCP, da bi pomagal opredeliti okoljsko in stroškovno najučinkovitejše politike in ukrepe, ki jih je mogoče sprejeti na evropski ravni za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Vsi omenjeni sporazumi, dogovori in pogodbe so del Mednarodnega prava podnebnih sprememb, ki ne predstavlja samostojnega univerzalnega telesa podnebnega upravljanja, temveč temelji na splošnih pravilih, načelih in zakonodajnih praksah mednarodnega javnega prava in mednarodnega okoljskega prava ter se prepleta z drugimi področji mednarodnega prava. Ključne besede: mednarodno pravo podnebnih sprememb, globalno segrevanje, podnebne spremembe, toplogredni plini, mednarodni sporazum Kraj izida: Ljubljana Kraj izvedbe: Ljubljana Založnik: [V. Lisac] Leto izida: 2021 Leto izvedbe: 2021 Št. strani: 1 spletni vir (1 datoteka PDF (46 str.)) PID: 20.500.12556/ReVIS-8876  UDK: 341(043.2) COBISS.SI-ID: 109740803  Opomba: Dipl. delo 1. stopnje bolonjskega študija; Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 30. 5. 2022; Datum objave v ReVIS: 09.06.2022 Število ogledov: 1117 Število prenosov: 59 Metapodatki:     Citiraj gradivo Navadno besedilo BibTeX EndNote XML EndNote/Refer RIS ABNT ACM Ref AMA APA Chicago 17th Author-Date Harvard IEEE ISO 690 MLA Vancouver : Kopiraj citat

Objavi na: Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:

Angleški jezik

Opis:

Global warming and climate change is a multidisciplinary topic of international concern. The concentration of carbon dioxide and other gases in the atmosphere has increased dramatically since the second half of the 19th century. At the first World Climate Conference in 1979, concerns were expressed that the further expansion of human activities on Earth could lead to widespread regional and even global climate change. In 1988, the IPCC was established, and at the same time several other national and international fora began calling for international cooperation in this field. Over time, several international environmental agreements have developed and become established in relation to global warming and climate change. The most important is the United Nations Framework Convention on Climate Change (UNFCCC), adopted in Rio in 1992 and ratified by 195 countries. Its main focus is on greenhouse gas mitigation, adaptation and financing. The other major agreement, the Kyoto Protocol, which extends the 1992 UNFCCC, requires Parties to reduce greenhouse gas emissions and assumes that global warming exists and is caused by man-made CO2 emissions. The Kyoto Protocol entered into force in 2005. The most recent key agreement is the Paris Agreement, which is a separate instrument under the UNFCCC, which aims to accelerate and strengthen the action needed for a sustainable, lowcarbon future. At the same time, EU climate policy has been evolving, with the European Climate Change Programme (ECCP) established in 2000 to help identify the most environmentally and cost-effective policies and measures that can be taken at European level to reduce greenhouse gas emissions. All of these agreements, understandings and treaties are part of the International Law of Climate Change, which is not a stand-alone universal body of climate governance, but is based on the general rules, principles and legislative practices of public international law and international environmental law, and is intertwined with other areas of international law

Nazaj