51. |
52. Ustavnopravni vidiki uporabe videokonferenčnega sistema v sodnih postopkih : magistrsko deloMelita Ulčar, 2016, master's thesis Abstract: V okviru navodil Sveta Evrope je bil v Sloveniji leta 2011 uveden videokonferenčni sistem v pravosodju, ki predstavlja pomembno pridobitev za delovanje slovenskih sodišč. Ministrstvo za pravosodje je postavilo videokonferenčno opremo v enajstih razpravnih dvoranah okrožnih sodišč in enajstih centrih za socialno delo. Uporaba videokonferenčnega sistema ima pomembno vlogo zlasti pri zaslišanju otrok, žrtev spolnega ali drugega nasilja, skritih ter anonimnih prič ter oseb, ki zaradi različnih objektivnih ali subjektivnih okoliščin ne morejo priti na sodišče. Videokonferenco je mogoče izvesti v vseh fazah sodnega postopka, tako v kazenskih kot v civilnih zadevah.Izvajanje dokazov med državami članicami EU je urejeno z enotnimi evropskimi standardi, ki poenostavljajo in pospešujejo postopek izvedbe dokazov v drugi državi članici in s tem omogočajo uresničevanje pravice posameznika do učinkovitega sodnega varstva ter dostopa do sodišča. Osrednji in najpomembnejši del vseh sodnih postopkov je izvajanje dokazov. Sodišče sicer samo presodi, katere dokaze bo izvedlo, vendar pa mora strankam zagotoviti enakopravno obravnavo in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.Načelo enakega varstva pravic strank pomeni dolžnost sodišča, da varuje procesne pravice strank in drugih udeležencev ter jih opozarja nanje. Zahteva za "enakost orožij", to je za takšno ureditev in vodenje pravdnega postopka, ki zagotavlja enakopraven položaj strank, je najpomembnejši izraz pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem, kot jo opredeljuje 22. člen Ustave RS.V kazenskem postopku so procesna jamstva ustavna kategorija in kot taka ena od temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Po 29. členu Ustave RS mora biti vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ob popolni enakopravnosti zagotovljena pravica, da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe ter za njeno učinkovito izvajanje. Published in ReVIS: 06.08.2018; Views: 2387; Downloads: 180 Full text (1,01 MB) |
53. |
54. |
55. Varstvo osebnih podatkov - primer evropskih policijskih evidenc : magistrsko deloTomaž Golob, 2010, master's thesis Keywords: osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, policija, Europol, Schengenski sistem, javna varnost, baze podatkov, evidence Published in ReVIS: 03.08.2018; Views: 2726; Downloads: 167 Full text (24,00 KB) This document has many files! More... |
56. Postopki prostorskega načrtovanja kot dejavnik učinkovitega izvajanja investicij s posebnim poudarkom na realizaciji izgradnje golf igrišča Portorož v Sečovljah : magistrsko deloValentina Turk Balaban, 2012, master's thesis Keywords: prostorsko pravo, prostorsko načrtovanje, varstvo okolja, investicije, projekt golf igrišča, varstvo človekovih pravic, javni interes, prostorski ukrepi, konsolidacija postopkov Published in ReVIS: 01.08.2018; Views: 2390; Downloads: 122 Full text (1,76 MB) |
57. |
58. Ustavnopravni vidiki nedovoljenih posegov v prostor : magistrsko deloSmiljana Pisk, 2012, master's thesis Keywords: načelo pravne države, načelo zakonitosti, nedovoljena gradnja, upravna zadeva, inšpekcijski upravni postopek, sklep o dovolitvi izvršbe, ustavnopravno varstvo, upravni spor, ustavna pritožba, pobuda za začetek postopka ustavnosodne presoje predpisa Published in ReVIS: 27.07.2018; Views: 2621; Downloads: 131 Full text (4,88 MB) |
59. Pristojnosti ustavnega sodišča : magistrsko deloJanez Dagarin, master's thesis Keywords: ustavno sodišče, Zakon o ustavnem sodišču, ustavnost, zakonitost, ustavna pritožba, zahteva, Ustava RS, pristojnost, presoja, odločba, tehnike odločanja, pobuda Published in ReVIS: 27.07.2018; Views: 3194; Downloads: 173 Full text (1014,07 KB) |
60. Vodne pravice - nadomestitev koncesije za rabo vode z vodnim dovoljenjem : magistrsko deloBoro Ćulibrk, 2018, master's thesis Abstract: Sladka oziroma pitna voda je nujen pogoj za preživetje vseh živih bitij. Voda je načeloma obnovljiv vir, vendar ni neomejen in je ranljiv, zato je pomembno, da z vodo in vodnim okoljem ravnamo na trajnostni način, da si lahko zagotovimo gospodarske in družbene koristi, ne da bi pri tem prikrajšali prihodnje generacije. Preveč vode povzroča poplave, premalo vode povzroča sušo in pomanjkanje pitne vode, oba pojava pa človeštvu in življenjskemu okolju povzročata težave. S celovitim upravljanjem na področju voda, ki vključuje tudi odločanje o rabi vode, lahko do neke mere vplivamo na škodljivo delovanje in količinsko ter kakovostno stanje voda. Dostop do pitne vode je osnovna človekova potreba, zato je prav, da je pravica do pitne vode pripoznana kot človekova pravica, družba pa mora biti organizirana tako, da je zmožna prioritetno zagotoviti dostop do vode za osnovne potrebe ljudi, kot so pitje, kuhanje in higiena. Ko zadostimo osnovnim potrebam po vodi, moramo spoštovati potrebe naravnega vodnega in drugega okolja, ki ravno tako potrebuje določeno količino vode in druge pogoje za ohranitev dobrega stanja. Od tu naprej lahko razpoložljivo vodo namenimo za druge namene, npr. za namakanje, industrijo ali energetiko.Vodna pravica je v svojem bistvu pravni institut, ki imetniku za določen čas in namen dovoljuje odvzem, preusmeritev, shranjevanje ali rabo določene količine vode. V Sloveniji glede rabe vode velja koncept javnega dobra. Za splošno rabo voda ni potrebno dovoljenje države, za posebno rabo vode pa je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja, koncesije oziroma posebno rabo vode evidentirati. Vodno pravico je med drugim treba pridobiti za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni.Za hidroelektrarno z instalirano močjo, manjšo od 10 MW,ki jo pogovorno imenujemo mala hidroelektrarna ali, krajše, MHE, je treba pridobiti vodno dovoljenje, za hidroelektrarno z enako ali večjo močjo od 10MW pa je potrebna koncesija.Zakon o vodah (ZV-1) je ob uveljavitvi določal, da je koncesijo za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni treba pridobiti, če je priključena na javno električno omrežje. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1B) je določil, da je za MHE treba pridobiti vodno dovoljenje, za večje hidroelektrarne pa je ohranil koncesijo. Določil je še, da z dnem uveljavitve zakona prenehajo veljati koncesijski akti za MHE indase uporabljajo, dokler ministrstvo koncesij ne nadomesti z vodnim dovoljenjem, v katerem se določi izvajanje vodne pravice za čas, v obsegu in pod pogoji, določenimi v koncesijskih aktih in koncesijskih pogodbah. Imetniki koncesij za MHE menijo,da sodoločbe 25. člena ZV-1B protiustavne, ker se z nadomestitvijo koncesije z vodnim dovoljenjem posega v pridobljene pravice, ne da bi bili izpolnjeni pogoji, ki so se za tak poseg izoblikovali v praksi Ustavnega sodišča RS. Keywords: vodne pravice, pravica do vode, koncesije za rabo vode, vodno dovoljenje, male hidroelektrarne Published in ReVIS: 24.07.2018; Views: 3588; Downloads: 244 Full text (1,05 MB) |