Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


11 - 20 / 111
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
11.
12.
Omejevalni ukrepi Evropske unije proti Ruski federaciji zaradi Ukrajine : diplomsko delo
Nina Ternik, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Omejevalni ukrepi, ki jih pogosto imenujemo tudi sankcije, so osnovno orodje skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije, katerih namen je doseči spremembe v politiki ali ravnanju tistih, zoper katere so uvedene. Pri njihovem sprejemanju se sledi ključnim ciljem, to so varovanje vrednot in temeljnih pravic, ohranjanje miru, podpiranje demokracije, pravne države in krepitev mednarodne varnosti. V diplomskem delu najprej teoretično opredelimo omejevalne ukrepe in pojasnimo njihovo pravno podlago. Omejevalni ukrepi se lahko uvedejo proti tretjim državam, organizacijam ali posameznikom. V ospredju tega dela pa so omejevalni ukrepi, ki jih Evropska unija sprejema že od leta 2014 proti Ruski federaciji. Ti ukrepi so bili sprva sprejeti zaradi nezakonite priključitve ukrajinskega polotoka Krim Rusiji, kasneje tudi zaradi ruskega priznanja neodvisnosti območij ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk in na odreditev napotitve ruskih oboroženih sil na ta območja ter zaradi njenega nezakonitega oboroženega napada na Ukrajino. S kvantitativno metodo dela so raziskani in analizirani sprejeti ukrepi ter preučene njihove posledice na rusko gospodarstvo. Te že kažejo svoj učinek, vendar, kot ugotovimo, še ne v celotni željeni meri, saj ruski napad na Ukrajino še traja.
Keywords: omejevalni ukrepi, skupna zunanja in varnostna politika, Evropska unija, vojaški napad, Ruska federacija, Ukrajina
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 513; Downloads: 41
.pdf Full text (427,13 KB)

13.
14.
15.
16.
E-učbeniki za osnovne šole v Sloveniji : magistrska naloga
Aljoša Marko, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem raziskal in analiziral uporabo e-učbenikov v osnovnih šolah. Ugotovil sem, kateri e-učbeniki so potrjeni za osnovne šole, kakšen delež predstavljajo glede na vse potrjene učbenike in katere založbe jih izdajajo. Sestavil sem sezname potrjenih e-učbenikov po posameznih razredih in predmetih ter ugotovil, da e-učbeniki predstavljajo 20 % vseh potrjenih učbenikov. Največja založba pri izdaji e-učbenikov je Založba Rokus Klett, ki je izdala 55 % vseh potrjenih e-učbenikov. V nadaljevanju sem ugotavljal, kako učitelji izbirajo in uporabljajo e-učbenike pri pouku. Izkazalo se je, da je kar 44 % učiteljev, ki uporabljajo e-učbenik pri pouku, preizkusilo le tega, ki ga uporabljajo, ter da učitelji uporabljajo e-učbenike predvsem za utrjevanje snovi in za prikazovanje video posnetkov. Na koncu sem še primerjal dva e-učbenika, ki sta potrjena za matematiko v devetem razredu. V primerjavi sem ugotavljal prednosti in slabosti, ki jih posamezen e-učbenik ima v primerjavi z drugim.
Keywords: e-izobraževanje, e-gradiva, e-učbeniki, osnovna šola, založba
Published in ReVIS: 19.07.2023; Views: 571; Downloads: 74
.pdf Full text (2,49 MB)

17.
Projektna dokumentacija pri projektu uvajanja dokumentnega sistema : magistrska naloga
Tomaž Železnik, 2023, master's thesis

Abstract: Avtor ne dovoljuje objave na spletni strani oz. v elektronski knjižnici FIŠ zaradi prepovedi organizacije, v sklopu katere je bil pripravljen empirični del naloge.
Keywords: projekt, faze projekta, projektno vodenje, projektna dokumentacija, predloge za pripravo projektne dokumentacije
Published in ReVIS: 18.07.2023; Views: 583; Downloads: 0

18.
Oblikovanje blagovne znamke za podjetje : diplomsko delo
Karin Fajfarič, 2023, undergraduate thesis

Keywords: diplomske naloge, blagovne znamke, celostna grafična podoba, grafično oblikovanje
Published in ReVIS: 08.07.2023; Views: 425; Downloads: 43
.pdf Full text (35,14 MB)

19.
Dejavniki podpore za bivanje starejših v domačem okolju
Katarina Galof, 2023, review article

Keywords: stari ljudje, domače bivalno okolje, dejavniki podpore, deinstitucionalizacija, proces
Published in ReVIS: 03.07.2023; Views: 365; Downloads: 39
URL Link to full text
This document has many files! More...

20.
Institucionalni vidik evropskega zelenega dogovora : magistrsko delo
Katarina Lisec, 2023, master's thesis

Abstract: Od sprejetja prvega Akcijskega programa za okolje iz leta 1973 do sprejetja evropskega zelenega dogovora leta 2019 je minilo 42 let, v katerih so se prizadevanja Evropske unije na področju okolja spremenila iz obrobnih v vodilni politični in gospodarski program Evropske unije za spopadanje z okoljskimi in podnebnimi izzivi. Zaradi večplastnosti, medsebojne povezanosti in kompleksnosti predlaganih ukrepov je predstavitev naletela na različne odzive, od vprašanj zakonitosti dogovora do vprašanj institucionalnih pristojnosti Evropske unije za izvedbo dogovora in od vprašanj dosegljivosti zastavljenih ciljev do vprašanj posledic predlaganih ukrepov za deležnike, zlasti države članice in njene prebivalce. Namen magistrskega dela je prikazati celostni pogled na evropski zeleni dogovor in na njegovi podlagi kritično oceniti interakcije med ključnimi deležniki, tj. Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropskim svetom pri sprejemanju, uresničevanju in izvajanju evropskega zelenega dogovora, prav tako pa opozoriti na vlogo in pomen držav članic v teh interakcijah. V magistrskem delu preučimo evropski zeleni dogovor in predstavimo ključna področja urejanja, zaveze in cilje, ki bodo vplivali na omenjene interakcije. Ugotovili smo, da vzpostavljeni sistem kontrol in ravnovesij med institucijami Evropske unije deluje, da uresničevanje evropskega zelenega dogovora poteka v skladu s pričakovano časovnico, da pa se v okviru izvajanja bodočih ukrepov nakazuje povečan interes držav članic za dosego lastnih ciljev in ambicij na področjih posebnega pomena zanje, kar bo po eni strani preizkusilo obstoječe mehanizme interakcij med deležniki (institucije Evropske unije in države članice), po drugi strani pa bo vplivalo na zmožnost uresničitve končnega cilja evropskega zelenega dogovora.
Keywords: evropski zeleni dogovor, Evropska komisija, Evropski parlament, Svet Evropske unije, Evropski svet, Evropska unija, države članice, institucije Evropske unije
Published in ReVIS: 27.06.2023; Views: 597; Downloads: 73
.pdf Full text (640,53 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top