31. Zadeva Teran - Sodba Splošnega sodišča Evropske unije v zadevi Republika Slovenija proti Evropski komisiji (T-626/17) : diplomsko deloVita Petek, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo, ki je pred vami, analizira nedavno sprejeto sodbo Splošnega sodišča Evropske unije v zadevi Republika Slovenija proti Evropski komisiji (T-626/17), ki obravnava vprašanje porekla terana. Zanimalo nas je, kakšno je zgodovinsko ozadje študije primera teran, kako poteka postopek za razglasitev ničnosti sekundarne zakonodaje s strani Splošnega sodišča; in kakšno vlogo igra geografska označba v obravnavani sodbi. Uvodoma smo preučili postopek ničnostne tožbe po pravu Evropske unije ter s pomočjo zgodovinske metode povzeli izbrano dosedanjo sodno prakso Splošnega sodišča v teh postopkih. Po predstavitvi dejanskega stanja smo obravnavano sodbo z uporabo metode analize tudi preučili. V sklepnem delu diplomskega dela smo pojasnili, kateri razlogi so vodili k začetku postopka Slovenije proti Evropski komisiji pred Splošnim sodiščem ter vlogo, ki jo je pri tem imela geografska označba. Tekom pisanja smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja, na katera smo tekom pisanja poiskali odgovore. Za konec smo strnili tudi odzive na sodbo obeh udeleženih straneh. Pomembno je zavedanje, da teran predstavlja simbol slovenske identitete. Ker podobnih ikon nimamo v izobilju, je pomembno, da smo na njih ponosni in se za njih borimo.
Keywords: ničnostna tožba, Splošno sodišče Evropske unije, teran, Evropska unija, vino
Published in ReVIS: 11.07.2022; Views: 893; Downloads: 158
 Full text (508,96 KB) |
32. Vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo : magistrsko deloRobert Pirkovič, 2021, master's thesis Abstract: Od pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji je minilo že 16 let. V tem obdobju je bilo slovenskemu kmetijstvu namenjenih dobre 4 milijarde EUR sredstev, zato se v širši javnosti pogosto postavljajo vprašanja o tem, kakšen je vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo. Poleg tega v času priprave magistrskega dela poteka faza usklajevanja zakonodajnih predlogov skupne kmetijske politike in oblikovanja ukrepov za novo programsko obdobje, v katerem se predvideva povečanje pristojnosti držav članic na tem področju. V ta namen magistrsko delo kritično ovrednoti vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo ter podaja konkretne in ambiciozno zastavljene predloge za oblikovanje ukrepov te politike za prihodnje programsko obdobje. Izvedena analiza pokaže, da so ukrepi skupne kmetijske politike prispevali k ohranitvi kmetijskih zemljišč, obdelanosti krajine in poseljenosti podeželja, pa tudi k stabilni proizvodnji živalskih proizvodov. Nezadovoljstvo pa gre izpostaviti v zvezi s samooskrbo na področju zelenjave, sadja in prašičjega mesa. Rezultati analize so še pokazali, da je tudi v Sloveniji zaznan trend povečanja proizvodnje hrane in izboljšanja dohodkov v kmetijstvu. Na podlagi ugotovitev je mogoče skleniti, da skupna kmetijska politika pozitivno vpliva na slovensko kmetijstvo. Podani predlogi in smernice, namenjeni nacionalnim organom pri oblikovanju ukrepov skupne kmetijske politike za novo programsko obdobje, tvorijo podlago za uspešnejše in učinkovitejše ukrepe te politike, s čimer se prispeva k izboljšanju razmer v slovenskem kmetijstvu, izboljšanju dohodkovnega položaja slovenskih kmetov, povečanju konkurenčnosti in ne nazadnje povečanju samooskrbe, kar je za državo strateškega pomena.
Keywords: skupna kmetijska politika, Evropska unija, ukrepi skupne kmetijske politike, vpliv skupne kmetijske politike, smernice za izboljšanje
Published in ReVIS: 06.07.2022; Views: 1028; Downloads: 82
Full text (1,47 MB) |
33. Vključevanje starejših odraslih v izredno srednješolsko izobraževanje : magistrsko deloMateja Peterca, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo preučili, zakaj se starostna skupina starejših odraslih, ki so stari vsaj 45 let in imajo osnovnošolsko ali nižjo poklicno izobrazbo, ne vključuje v izredno srednješolsko izobraževanje v zadostni meri. Iz različnih zornih kotov smo preučili razloge, ki jim to preprečujejo, kljub temu da bi s tem bili bolj konkurenčni na trgu dela. Cilj srednješolskega izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji je namreč povečanje deleža prebivalcev z dokončano štiriletno srednjo šolo, ki se je izkazala kot tista stopnja izobrazbe, ki zagotavlja večjo zaposljivost. V sklopu raziskovanja smo preučili izvedeni projekt Dvig izobrazbene ravni, ki se sofinancira iz Evropskega socialnega sklada, analizirali aktualne statistične podatke iz uradnih šolskih evidenc pristojnega ministrstva ter izvedli anketo šolajočih udeležencev v izobraževanju odraslih v šolskem letu 2019/20 in intervju s predstavniki pristojnega ministrstva in različnih javnih zavodov za izobraževanje odraslih. Ugotovili smo, da se starejši odrasli, ki nimajo dokončane srednje šole, vključujejo v izobraževalni proces v zelo majhnem obsegu, in sicer približno v 10 % deležu vseh vpisanih. Ocenjujemo, da bi z ustreznim financiranjem novih projektov starejše odrasle spodbudili k večji vključitvi v srednješolsko izobraževanje.
Keywords: izobraževanje odraslih, formalno izobraževanje, srednješolsko izobraževanje, politika izobraževanja odraslih
Published in ReVIS: 06.07.2022; Views: 863; Downloads: 70
Full text (1,57 MB) |
34. Unija kapitalskih trgov : neposredna javna ponudbaJaka Rogelj, 2022, master's thesis Abstract: Eden izmed ciljev Unije kapitalskih trgov je lažja in cenejša uvrstitev malih in srednje velikih podjetij na regulirane trge kapitala. Zaradi tega je bil namen magistrskega dela analizirati zakonodajni okvir Unije kapitalskih trgov, ki se nanaša na področje uvrstitve vrednostnih papirjev na reguliran trg, in ugotoviti, ali je neposredna javna ponudba kot oblika transakcije, ki omogoča vstop na reguliran trg in ki bi ga lahko olajšala pa tudi pocenila, sploh dopustna oziroma izvedljiva v Evropski uniji. V sklopu Unije kapitalskih trgov je bila regulacija uvrstitve na organiziran trg dodobra spremenjena in olajšana, kljub temu pa, kot izhaja iz akcijskega načrta iz leta 2020, po mnenju Evropske komisije še vedno ni povsem zadovoljiva. Zaradi tega menimo, da bi bila lahko rešitev ne le v dodatnem olajševanju regulatornih bremen, ampak tudi v drugačnih tehnikah uvrstitve na javne trge. Prav neposredna javna ponudba bi lahko pomenila rešitev problema likvidnosti javnih trgov ter znižala stroške vstopa na javne trge za mala in srednje velika podjetja. Zaradi tega smo na podlagi študije neposrednih javnih ponudb družb Spotify in Coinbase predstavili tehniko neposredne javne ponudbe ter orisali način uvrstitve družbe na ljubljansko in amsterdamsko borzo. Omejitev pri obravnavi problema je pomenila predvsem pomanjkanje relevantne literature. Unija kapitalskih trgov, še posebej pa neposredna javna ponudba sta novi temi, ki še nista dobro raziskani. Kljub temu smo ugotovili, da je mogoča uspešna izvedba neposredne javne ponudbe tudi na borzah v Evropski uniji. Aplikativna vrednost rezultatov je tako predvsem v potrditvi teze, da je neposredna javna ponudba mogoča, s tem pa je delo podlaga in načrt za izvedbo takšne transakcije v Evropski uniji. Opozorili smo tudi na teme, ki bi bile lahko predmet nadaljnjih raziskav, kot sta na primer odgovornost iz prospekta in posebna družba z namenom prevzema.
Keywords: neposredna javna ponudba, Unija kapitalskih trgov, prva javna ponudba, Uredba o prospektu, underwriter, regulirani trgi, borza
Published in ReVIS: 05.07.2022; Views: 787; Downloads: 79
Full text (723,99 KB) |
35. Državljanstvo Evropske unije v novejši sodni praksi Sodišča Evropske unije : diplomsko deloTadeja Belcl, 2021, undergraduate thesis Abstract: Državljanstvo Evropske unije, ki je bilo institucionalizirano z Maastrichtsko pogodbo, nadgrajuje nacionalno državljanstvo. Vsak državljan države članice je torej hkrati državljan Evropske unije. Iz tega koncepta izhajajo različne pravice in dolžnosti, ki jih moramo spoštovati tako državljani Unije kot njene države članice. Za pravno ureditev državljanstva Evropske unije sta pomembni primarna in sekundarna zakonodaja Evropske unije. To diplomsko delo pa ne spregleda obsežne sodne prakse Sodišča Evropske unije, na podlagi katere se je koncept državljanstva Evropske unije od uvedbe spreminjal in dopolnjeval praviloma v okviru postopka predhodnega odločanja. Na odločitve Sodišča Evropske unije in s tem na oblikovanje njegove sodne prakse ima po tem, ko je postala decembra 2009 pravno zavezujoča, pomemben vpliv tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Državljanstvo Evropske unije in pravice, ki izhajajo iz tega koncepta, nam omogočajo boljše in kakovostnejše življenje tako poklicno kot zasebno, ne glede na to, ali smo v domači državi ali državi gostiteljici.
Keywords: državljanstvo Evropske unije, Sodišče Evropske unije, sodna praksa, zakonodaja Evropske unije, pravice
Published in ReVIS: 04.07.2022; Views: 793; Downloads: 64
Full text (763,62 KB) |
36. Krizno komuniciranje v času pandemije COVID-19 : primer Slovenije in Nove ZelandijeMarjeta Legan, 2021, master's thesis Abstract: Izbruh virusa COVID-19 na Kitajskem in njegovo hitro širjenje je države sveta postavil v neke posebne okoliščine, na katere je vsaka od držav odreagirala na svoj način. Pandemija COVID-19 tako ni prizadela vseh držav z enako močjo, kar gre zlasti pripisati uspešnemu začetnem pristopu posameznih držav, ki so s hitrimi in učinkovitimi ukrepi zajezile prenos virusa v družbi. Gre torej za uspeh vladnega posredovanja, ki je odvisen od tega, kako bo javnost sprejela, zaznala ter kako se bo odzvala na sprejete ukrepe in podane informacije. V magistrskem delu trdimo, da sta učinkovita komunikacija in vodenje ključnega pomena za uspešno obvladovanje pandemije ter da je za učinkovito komuniciranje potrebna dvosmerna komunikacija, ki vključuje jasna, empatična sporočila, prilagojena različnim javnostim. Za uspešno obvladovanje krize, ki je povezana z javnim zdravjem, je ključnega pomena pridobivanje in ohranjanje zaupanja ter sodelovanje javnosti, saj javnost, ki zaupa posledično tudi spoštuje sprejete ukrepe. V magistrskem delu je po opredelitvi temeljnih pojmov na temo krize, javnosti in komunikacije opravljena primerjava krizne komunikacije vlade Republike Slovenije in Nove Zelandije. V nadaljevanju razpravljamo o podobnostih in razlikah krizne komunikacije v obeh državah. Komunikacijske veščine se izkažejo kot kritična kompetenca; sposobnost komunikatorja, da komunicira jasno, samozavestno, prepričljivo in empatično je namreč ključnega pomena za vzpostavitev učinkovite komunikacije z javnostjo
Keywords: kriza, dvosmerno komuniciranje, empatično komuniciranje, zaupanje javnosti
Published in ReVIS: 01.07.2022; Views: 1115; Downloads: 134
Full text (971,81 KB) |
37. |
38. Izkušnje fizioterapevtov pri delu na covid oddelkuKatarina Kolenc Klen, 2022, undergraduate thesis Abstract: Z mesecem marcem 2020 je bila razglašena globalna pandemija SARS-CoV-2, ki je zaznamovala svet. Predvsem je vplivala na duševno in fizično zdravje zdravstvenih delavcev, ki so se v prvih vrstah spopadali z novim in neznanim virusom.
Namen diplomske naloge je predstaviti izkušnje fizioterapevtov, ki so v času epidemije opravljali svoje delo na covidnih oddelkih. Raziskava je pokazala, da fizioterapevti niso pogosto doživljali občutkov strahu, anksioznosti in ogroženosti, prav tako ne ženske pogosteje kot moški. Razliko med spoloma smo zaznali samo pri doživljanju strahu, vendar so tega doživljali občasno in ne pogosto. Najpogosteje so doživljali stres zaradi dolgotrajnega nošenja začitne opreme, števila pacientov, velikega števila umrlih in pomanjkanja kadra. S komunikacijo v zdravstvenem timu so bili fizioterapevti v povprečju zadovoljni. Nezadovoljstvo so pokazali samo pri komunikaciji z diplomiranimi in srednjimi medicinskimi sestrami. Zaključimo lahko, da so pridobljeni rezultati dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje tega področja. Predlagamo, da se izvedejo dodatne raziskave, ki bodo zajele večji vzorec fizioterapevtov.
Keywords: COVID – 19, SARS-CoV-2, fizioterapija, doživljanje, strah, anksioznost, komunikacija, stres, zdravstveni tim
Published in ReVIS: 21.06.2022; Views: 1111; Downloads: 136
Full text (311,18 KB) |
39. Pravne posledice kršitve predložitvene dolžnosti z vidika Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin : diplomsko deloZlata Okugić, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo preučuje možne pravne posledice, ki nastanejo kadar nacionalno zadnjestopenjsko sodišče krši svojo predložitveno dolžnost iz tretjega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Uvodoma se s pomočjo deskriptivne metode opredeli postopek predhodnega odločanja in z uporabo zgodovinske metode pregleda njegov razvoj in spremembe, ki jih je prinesla sodna praksa Sodišča Evropske unije. Za preučitev te prakse se poleg zgodovinske metode uporabi tudi metoda analize. Po pregledu pravnih posledic kršitve predložitvene dolžnosti na unijski in nacionalni ravni se v diplomskem delu osredotočimo na analizo sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in preučitev kršitve predložitvene dolžnosti z vidika Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Posameznik sicer ne more predložiti vprašanja za predhodno odločanje neposredno Sodišču Evropske unije, lahko pa kršitev konvencijskih pravic uveljavlja pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Ključne ugotovitve izhajajo iz analizirane sodne prakse tega sodišča. Kadar nacionalno sodišče ne predloži vprašanja za predhodno odločanje, pri tem pa se ne opredeli do strankinega predloga glede predložitve tega vprašanja Sodišču Evropske unije in ne navede izjem iz zadeve CILFIT, pride do kršitve 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Keywords: zadnjestopenjsko sodišče, kršitev predložitvene dolžnosti, Sodišče Evropske unije, Evropsko sodišče za človekove pravice, zadeva CILFIT
Published in ReVIS: 10.06.2022; Views: 794; Downloads: 96
Full text (1003,76 KB) |
40. |
