31. Uspešnost izvajanja evropske kohezijske politike v Sloveniji s poudarkom na motivaciji zaposlenih : magistrsko deloAndreja Podpeskar, 2020, master's thesis Abstract: Evropska kohezijska politika je trenutno ena glavnih naložbenih politik v Sloveniji. Eden izmed glavnih ciljev Evropske unije je doseči bolj enakomeren in skladen razvoj v vseh delih Evropske unije. Učinkovitejšemu upravljanju evropskih skladov je namenjen ukrep tehnične pomoči. Cilj tehnične pomoči je učinkovito izvajanje Operativnega programa in večja upravna usposobljenost. Namen je doseči višjo usposobljenost, zaposleni bodo svoje delo opravljali boljše, posredno pa se bo povečalo črpanje evropskih kohezijskih sredstev. V magistrski nalogi smo proučili motiviranost za izobraževanje pri zaposlenih v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V prvem delu naloge smo s preučevanjem različne literature uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo. Predstavili smo evropsko kohezijsko politiko, SVRK in pa motivacijske dejavnike ter pomen usposabljanja in izobraževanja. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo kvantitativne metode raziskovanja, spletne ankete, med vsemi zaposlenimi poskušali zbrati podatke o odnosu do izobraževanja in dejavnikov motivacije. Z informacijami bomo lahko sprejemali strateške odločitve, ki bodo vplivale na višjo usposobljenost, boljše delo zaposlenih. Rezultati raziskav so pokazali, da imajo zaposleni visoko stopnjo motivacije za izobraževanje. Najpomembnejši dejavniki, ki spodbujajo zaposlene k izobraževanju, pa so osebni razvoj in želja biti na tekočem. Sledijo mu nove zaposlitvene možnosti in ohranitev zaposlitve. Nasprotno pa k motivaciji za izobraževanje še najmanj vplivajo dejavniki, kot so tekmovanje s sodelavci pa tudi denarne nagrade ter višja plača niso dobri spodbujevalci.
Keywords: Evropska kohezijska politika, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, motivacija, izobraževanje, usposabljanje
Published in ReVIS: 09.07.2021; Views: 1121; Downloads: 108
 Full text (1,29 MB) |
32. Odnos med kulturnimi vrednotami in zaznavo korupcije : študija primera treh državAndreja Terpotec, 2021, doctoral dissertation Abstract: Vzroki za korupcijo so lahko posameznik, sistem in kultura. Ti vzroki so soodvisni in globoko zakoreninjeni v kulturi te družbe. Kulturo je mogoče razumeti kot način, na katerega določena družba živi, dela, misli in rešuje svoje eksistencialne probleme. Izraz kultura je razmeroma širok pojem, za katerega obstaja več različnih opredelitev, odvisno od obravnavane znanstvene discipline. Komunikacija s korupcijo poteka preko formalnih institucij in družbenih norm, ki se lahko razlikujejo od države do države. Vrednote in prepričanja ne vplivajo samo na spoštovanje družbenih norm, saj delež ljudi, ki se drži norm, vpliva na posameznikovo prepričanje o vrednotah, na katerih temelji norma, in posledično na verjetnost, da bodo normo ponotranjili drugi, vključno s prihodnjimi generacijami. V prvem sklopu začetka teoretičnega dela so predstavljene kultura, kulturne dimenzije in Hofstedejev okvir dimenzioniranja nacionalne kulture. Kulturo in njene dimenzije obravnava sociološka znanost, vendar gre za splošen in delni pristop. Preučili smo kulturo, ki kot sistem vrednot komunicira s korupcijo preko formalnih inštitucij in družbenih norm, ki se razlikujejo med državami. Predstavljene so oblike korupcije, vzroki za nastanek korupcije in učinki korupcije. Poudarek je na preučevanju odnosa Hofstedejevih dimenzij kulture in korupcije. Analizirali smo posledice učinkov kulturnih dimenzij na zaznavo korupcije. V drugem sklopu smo preučili primerjave determinant nacionalnih kultur skandinavskih držav Švedske in Danske ter Slovenije z vidika Hofstedejevih kulturnih dimenzij. Narejena je bila primerjalna analiza preučevanih držav z vidika kulturnih dimenzij in korupcije, ki jo zaznavajo. V zaključnem delu so podani predlogi za izboljšanje pravne in institucionalne ureditve boja proti korupciji.
Keywords: kultura, kulturne dimenzije, korupcija
Published in ReVIS: 06.07.2021; Views: 1300; Downloads: 128
Full text (6,09 MB) |
33. |
34. |
35. |
36. Nepogodbena odškodninska odgovornost neposrednih deležnikov v letalstvu : doktorska disertacijaAndreja Kikec, 2020, doctoral dissertation Abstract: Varnost je osnovni pogoj za konkurenčen letalski sektor. Regulativni sistem zato predpisuje visoke varnostne standarde, ki jih morajo stalno izpolnjevati vsi neposredni deležniki v letalstvu. Mednje uvrščamo letalske prevoznike, izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, upravljavce letališč, organizacije za zagotavljanje stalne plovnosti, vzdrževalne organizacije, organizacije za usposabljanje letalskega in drugega strokovnega osebja, ponudnike storitev globalnih navigacijskih satelitskih sistemov in ne nazadnje pristojne organe za certifikacijo in nadzor. Čeprav je letalstvo na splošno, še posebej pa evropsko, daleč najvarnejši način prevoza, se nesreče in incidenti kljub temu dogajajo. Kakšna pa je odgovornost neposrednih deležnikov v letalstvu? Nepogodbeno odškodninsko odgovornost delimo na krivdno (subjektivno), torej odgovornost, ki nastane na podlagi krivde kot predpostavke za odgovornost, in objektivno, kjer nastane odgovornost ne glede na krivdo. Medtem ko je odgovornost letalskih prevoznikov in proizvajalcev zrakoplovov določena z Montrealsko konvencijo, Uredbo Sveta (ES) št. 2027/97 in Direktivo 85/374/EGS ter je v obeh primerih objektivna, podobnih predpisov, ki bi urejali odgovornost preostalih neposrednih deležnikov v letalstvu, na globalni ali vsaj evropski ravni ni, zato se v primeru njihove odškodninske odgovornosti uporabljajo nacionalna pravila. Namen doktorske disertacije je predstaviti in analizirati vrste odgovornosti neposrednih deležnikov v letalstvu ter ugotoviti, ali so ureditve zadovoljive ali bi kazalo tudi za preostale subjekte razmisliti o enotni ureditvi odgovornosti.
Keywords: odškodninska odgovornost, deležniki v letalstvu, škoda, unifikacija
Published in ReVIS: 16.02.2021; Views: 1517; Downloads: 113
Full text (2,43 MB) |
37. |
38. |
39. |
40. |
