61. |
62. Loeselova grezovka (Liparis loeselii (L.) Rich.) na zavarovanem območju narave v Podhomu pri Bledu : diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanjaUroš Beravs, 2013, undergraduate thesis Keywords: ekologija, ekologija mokrišč, hidrologija mokrišč, fenologija, močvirja, nizko barje, Loeselova grezovka, meritve podtalne vode
Published in ReVIS: 18.03.2020; Views: 2015; Downloads: 90
 Full text (8,01 MB) |
63. |
64. Zgodovinski razvoj in vrste vpisov v zemljiško knjigo : magistrsko deloAndreja Gregorič, 2019, master's thesis Abstract: Namen zemljiške knjige je javna objava pravnega stanja v zvezi z nepremičninami, saj dobiva v našem pravnem okolju mesto in vlogo, kot si jo zasluži. Dobro poznavanje zemljiškoknjižnega in nepremičninskega stvarnega prava postaja čedalje pomembnejše pravno področje. Nepremičnine so v današnjem času zagotovo tako pomembne dobrine, da je posamezna pravna opravila v zvezi z nepremičninami dobro zaupati le najpomembnejšim poznavalcem tega pravnega področja. Vendar je nepremičnina oziroma že sama zemlja imela v času naših prednikov pomembno vlogo oziroma je bila njihovo najpomembnejše bogastvo. Področje zemljiškoknjižnega prava, kot ga poznamo sedaj, ima korenine že v času starega Egipta, kjer so na deščice zabeležili imena zemljišč ter njihove lastnike. Prav to so tudi odkrili pri starih Grkih. Le Rimljani so bili tisti, ki niso poznali zemljiške knjige. Vendar so kljub njenemu nepoznavanju vodili nekakšen seznam oziroma listino zemljišč. S tem pa se izkazuje, kako zelo je bila pomembna zemljiška knjiga za takratno civilizacijo. Za slovensko pravno področje najdemo zemljiškoknjižne pravne korenine v starem zemljiškoknjižnem sistemu germanskega izvora. Kljub sprejetju novih zemljiškoknjižnih predpisov ohranjamo v osnovi tradicionalen način vodenja zemljiške knjige in temeljna načela, na katerih sloni zemljiškoknjižno pravo. V magistrskem delu smo poleg odkrivanja zgodovine nastanka zemljiške knjige prikazala tudi osnove zemljiške knjige, vrste vpisov v zemljiško knjigo ter stvarne in obligacijske pravice. Glavna oblika vpisov v zemljiško knjigo so vknjižba, predznamba in zaznamba. Pomožna vpisa pa sta poočitev in plomba. Lastninska pravica je v Republiki Sloveniji ena izmed osnovnih človekovih pravic in je ustavno varovana kategorija.
Published in ReVIS: 13.11.2019; Views: 2316; Downloads: 189
Full text (1,10 MB) |
65. Ustavnopravni vidiki izvršbe na nepremičnine v Sloveniji in Republiki Južni Afriki : magistrsko deloAndreja Slejko Merkun, 2019, master's thesis Abstract: Ustavnopravni vidiki izvršbe na nepremičnine v Sloveniji in Republiki Južni Afriki. Osrednji predmet proučevanja v magistrskem delu so ustavnopravni vidiki izvršbe na nepremičnine, s posebnim poudarkom na analizi primerjalnopravnih rešitev, sprejetih v Republiki Južni Afriki. V Evropi smo že nekaj časa priča tendenci konstitucionalizacije zasebnega prava, v skladu s katero sta sferi prava človekovih pravic in zasebnega prava vedno bolj povezani. Vplivi konstitucionalizacije se širijo tudi na področje izvršilnega prava, kjer je treba v razmerjih med subjekti izvršilnega postopka upoštevati učinke ustavnih pravic. Izvrševanje sodnih odločb je temeljno merilo delujoče pravne države in spoštovanja ustavnih pravic. Cilj izvršilnega postopka je uresničevanje upnikove pravice do sodnega varstva, pri tem pa je treba zagotoviti tudi ustrezno varstvo pravic ostalih procesnih subjektov. V izvršilnem postopku prihaja do posrednih in neposrednih konfliktov med ustavnimi pravicami upnika in dolžnika. S preučitvijo zgodovinskih, pozitivnopravnih in primerjalnopravnih argumentov smo odgovorili na vprašanje, kako to konfliktno razmerje uravnotežiti. Upoštevajoč dejstvo, da ima večina ustavnih pravic posredne učinke na zasebnopravna razmerja, je po našem mnenju mogoče z ustvarjalno razlago Ustave RS določene ustavne določbe uporabiti v izvršilnem postopku in zagotoviti ustrezno varstvo pravic upnika in dolžnika.
Published in ReVIS: 12.11.2019; Views: 1896; Downloads: 151
Full text (1,30 MB) |
66. Normativni okvir za spremembo spola : magistrsko deloAndreja Pirc, 2019, master's thesis Abstract: Zaščita človekovih pravic je ena izmed pomembnejših nalog države Republike Slovenije, evropske skupnosti in širše mednarodne skupnosti. Vsakdo ima pravico do svobodne izbire načina življenja in svobodnega življenja, nihče ne sme biti zaradi tega diskriminiran. Z razvojem družbe je nujno potrebno tudi sprejemanje drugačnosti. Sprejemanje nečesa, kar je sicer dolgo veljalo za nekaj neobičajnega, je korak naprej v družbeni razvitosti. Magistrsko delo obravnava temo normativnega okvira za spremembo spola, predvsem z vidika učinkovitosti zaščite človekovih pravic v postopku spremembe spola in po njem. V prvem delu so predstavljene oblike spolov, ki odstopajo od binarne oblike. Predstavljeno je tudi, kako se spol lahko razvije, in da se lahko zgodi, da ob rojstvu otroka ni moč jasno določiti spola. V osrednjem delu naloge je podrobnejše predstavljen postopek spremembe spola, spolna identiteta, ki ni vedno identična biološkemu spolu. Magistrsko delo v nadaljevanju predstavlja ključne slovenske predpise, ki so povezani s spremembo spola, sledijo ji evropski in mednarodni. Poudarjeni so predvsem posamezni deli predpisov, ki so najpogosteje kršeni na podlagi spolne identitete. V osrednjem delu je poudarek predvsem na pravni podlagi za postopek spremembe spola in spremembe uradnih podatkov, ki lahko posledica spremenjenega spola. Za lažjo predstavo življenjskih izkušenj oseb, ki se odločijo za spremembo spola, je predstavljenih nekaj praktičnih primerov. Na koncu je podana kritična ocena predpisov, ki urejajo področje spremembe spola, in spremembe spolne identitete, z navedbo predlogov izboljšave splošnega normativnega okvirja za spremembo spola.
Keywords: sprememba spola, biološki spol, spolna identiteta
Published in ReVIS: 08.11.2019; Views: 2657; Downloads: 118
Full text (1,61 MB) |
67. Vloga zastopnikov pacientovih pravic : diplomsko deloAndreja Friškovec, 2019, undergraduate thesis Abstract: Institut zastopnika pacientovih pravic je bil uveden z Zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP), ki je začel veljati 26. 8. 2008. Gre za zakon, katerega besedilo je ministrstvo pripravljajo več let in je omogočil enakopravno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno preskrbo pacientov. ZPacP zadeva tako paciente kot tudi izvajalce zdravstvenih storitev, zdravnike ter druge zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce. Leta 2017 je bila uvedena novela ZPacP-A, ki je uvedla pomembne spremembe tudi na področju zastopnika pacientovih pravic. Na njegovo oblikovanje je posredno vplival tudi varuh bolnikovih pravic. Tako je vlada do konca leta 2009 imenovala prvih dvanajst zastopnikov, ki se na podlagi zakonskega pooblastila lahko vključujejo v posamezne postopke in zastopajo posamezne paciente pri uveljavljanju domnevnih kršitev njihovih pravic iz 5. člena ZPacP na temelju pooblastitve s strani pacienta. Zavodi za zdravstveno varstvo jim zagotavljajo ekspertno in upravno-tehnično pomoč. Zastopnika določi predstavniški organ pokrajine na podlagi javnega poziva. Njegova mandatna doba je pet let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Zastopnik je pristojen, da pacientu daje temeljne informacije, strokovno pomoč in natančne usmeritve tudi pri uveljavljanju pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti. Poleg zastopnika pacientovih pravic na področju varovanja pacientovih pravic delujejo tudi varuh za človekove pravice, varuh bolnikovih pravic, zastopnik osebe na področju duševnega zdravja, mediator in v nekaterih državah članicah Evropske unije tudi ombudsman.
Published in ReVIS: 29.10.2019; Views: 2283; Downloads: 251
Full text (1,16 MB) |
68. |
69. |
70. Odškodninska odgovornost zdravstvenega osebja : diplomsko deloAndreja Strnad, 2009, undergraduate thesis Keywords: zdravstvene napake, bolnik, zdravnik, zdravstveno osebje, pravice bolnikov, odgovornost zdravstvenega osebja, pravo, zakonsko urejanje pravic
Published in ReVIS: 31.05.2019; Views: 2356; Downloads: 112
Full text (698,35 KB) |
