1. Pravna regulacija nezamenljivih žetonov po slovenski in evropski zakonodaji : diplomsko deloTajda Prašnikar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Zaradi odsotnosti pravne regulacije, ki bi izrecno urejala področje nezamenljivih žetonov, je za njihovo opredelitev ter opredelitev razmerij, ki nastajajo znotraj tega okvira, nujna umestitev žetonov v obstoječo veljavno zakonodajo. Največ nejasnosti se pojavlja v povezavi z obsegom lastništva in pravic, ki jih nezamenljivi žeton podeljuje. Namen diplomskega dela je zato predstavitev nezamenljivih žetonov in opredelitev vprašanja, kako pravna razmerja, ki v tem okviru nastajajo, ter stranke znotraj teh razmerij opredeliti po veljavnih zakonih. Diplomsko delo se osredotoča predvsem na evropski regulatorni okvir in znotraj tega na slovensko zakonodajo. Ker nezamenljivi žetoni trenutno ne spadajo pod nobeno obstoječo jurisdikcijo, so znotraj diplomskega dela obravnavani različni zakonski predpisi, ki bi lahko potencialno urejali to področje. Uporabnost določb posamezne zakonodaje se presoja od primera do primera različno. Odvisna je predvsem od tega, iz katerega izvirnega sredstva žeton izhaja, ali je to sredstvo predmet intelektualne lastnine, katere pravice želi lastnik prenesti, ali ima upravičenje za prenos teh pravic ter ne nazadnje kakšna je uporabna vrednost pridobljenega žetona. Zaradi pomanjkanja regulacije na področju nezamenljivih žetonov morajo prodajalci in kupci razumeti obseg pravic in lastništva, ki jih podeljuje nezamenljivi žeton, v skladu z veljavno zakonodajo. Pravna klasifikacija nezamenljivih žetonov je torej odvisna predvsem od uporabnosti, namena in vsebine nezamenljivega žetona. Šele nato je mogoče določiti obstoječ regulativni režim, ki jih zadeva Keywords: blockchain, nezamenljivi žeton, platforma, izvirno sredstvo, lastništvo, licenciranje, avtorske pravice Published in ReVIS: 11.11.2022; Views: 657; Downloads: 44 Full text (537,83 KB) |
2. Razvoj avtorskega prava na slovenskem ozemlju od začetka 20. stoletja do danes : diplomsko deloJaka Sočič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Avtorsko pravo je relativno mlada pravna panoga, kljub temu da lahko, v primerjavi z drugimi pravnimi panogami, njegove zametke zasledimo tudi v precej oddaljeni preteklosti. Namen avtorskega prava je varovanje avtorja, fizične osebe, ki je ustvarila neko avtorsko delo. Njegov temelj je ustvarjalni akt, na podlagi katerega avtorju pripada avtorska pravica po sami naravi. Diplomsko delo z naslovom Razvoj avtorskega prava na slovenskem ozemlju od začetka 20. stoletja do danes je raziskava avtorske zakonodaje, ki se je na slovenskem ozemlju s časom spreminjala. V diplomskem delu so med seboj primerjani zakoni, ki so veljali od konca 19. stoletja pa vse do leta 1995, ko je bil sprejet Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer na področju trajanja in dedovanja avtorskih pravic, razvoja avtorskega dela, avtorske pogodbe in avtorskega dela iz delovnega razmerja. Glede na obravnavano temo diplomsko delo temelji na sistematičnem iskanju in preučevanju domače in tuje literature, navezujoče se na področja, ki so bila preučevana. Pri pisanju diplomskega dela je uporabljena deskriptivna ali opisna metoda raziskovalnega dela, in sicer na podlagi knjig, internetnih virov in člankov, ki se navezujejo na obravnavano temo. V diplomskem delu je, v povezavi s sistematično, uporabljena tudi metoda zgodovinske razlage in na podlagi tega opisan razvoj avtorskega prava ter vpliv sodobnega časa in tehnologije na avtorsko pravico. Keywords: avtorsko pravo, avtorske pravice, avtorske pogodbe, avtorsko delo, dedovanje avtorskih pravic Published in ReVIS: 12.02.2021; Views: 1649; Downloads: 129 Full text (795,89 KB) |
3. Ohranjanje in reprodukcija umetniških in zgodovinskih del skozi pravice intelektualne lastnine : diplomsko deloMia Janežič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja pogled prava na tehnike ohranjanja in reprodukcije umetniških del, posebej skozi pravice intelektualne lastnine, ter razmerje med lastninsko pravico in javnim dobrom, še posebej, kar zadeva kulturne znamenitosti. V začetku so opredeljene pravice intelektualne lastnine in avtorska pravica v umetnosti. Pomembnost te tematike je v težki naravi umestitve umetnosti v rigidne okvire pravne sfere, različnih načinih, kako bi dela pravno in dejansko zavarovali za prihodnje generacije, ter posebni problematiki, ki se pojavlja ob vsakršnem soočanju lastninske in avtorske pravice. Osredotoča se na opredelitev izvirnega dela in ved, ki se z ohranjanjem in reprodukcijo del ukvarjajo, ter tako povzame bistvene lastnosti arheologije, muzeologije in etnografije ter njihove vplive na izvirno delo, prav tako pa na tehnike in načine njegovega predelovanja, ki narekujejo podaljšanje in zavarovanje samega obstoja dela. Srečamo se z inspiracijo, predelavo in reprodukcijo, pri kateri gre predvsem za kopistiko iz ene vrste likovnih del v enake ali druge. Drugi del naloge je posvečen javnemu dobru in predvsem kulturni dediščini. Opredeljeni sta lastninska pravica in njeno delovanje, prav tako pa tudi njeno konkuriranje z javnim dobrom in pogoji, ki so le-temu v prid pri morebitnem razlastninjenju. Uporabljene metode dela so interpretativna, analitična, primerjalna in zgodovinska. Keywords: pravice intelektualne lastnine, avtorsko delo, avtorske pravice, varstvo umetniških del, pravica reproduciranja, kulturni spomeniki, lastninska pravica Published in ReVIS: 31.12.2020; Views: 1533; Downloads: 120 Full text (2,45 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. Glasba v oblaku : pravni vidiki na področju varstva avtorskih in sorodnih pravic : magistrska nalogaUrška Strojin, 2016, master's thesis Abstract: Digitalne glasbene omarice so drastično spremenile način, kako ljudje hranijo, dostopajo do in poslušajo glasbo. Zaradi svoje karakteristike »zaprtosti« ter razlage zakonodaje s strani sodišč predstavljajo digitalne glasbene omarice imetnikom avtorskih ter sorodnih pravic in glasbeni industriji težave pri odkrivanju kršitev. Problematiko smo prikazali skozi razvoj zakonodaje in sodne prakse oz. sodnih primerov, katerih odločitve so imele nadaljnji vpliv na legitimnost uporabe tehnologije deduplikacije. Prav tako smo se osredotočili na problematiko določanja odgovornosti ponudnikov spletnih vsebin za neposredne in posredne kršitve ter problematiko izdaj obvestil za kršitve. Analiza primera MP3tunes, na katerega so pri končni razsodbi imeli vpliv številni drugi sodni primeri, nam je podala okvirni vidik obsežnosti omenjene problematike. Keywords: računalništvo, računalništvo v oblaku, glasbena industrija, avtorske pravice, sorodne pravice, digitalne glasbene omarice Published in ReVIS: 22.08.2018; Views: 4079; Downloads: 130 Full text (1,00 MB) |
8. Pravni vidiki varstva stvaritev intelektualne lastnine : diplomsko deloLea Wildmann, 2016, undergraduate thesis Abstract: Vse, kar danes poznamo, je bila nekoč novost. Intelektualna lastnina je področje, ki se nanaša na več različnih panog in ima potrebo po hkratni in medsebojno usklajeni obravnavi pravnih, ekonomskih in poslovnih značilnosti intelektualne lastnine. Pravice intelektualne lastnine preprečujejo drugim, ki so samostojno prišli do enakih rezultatov umske dejavnosti, da bi jih izkoriščali ne da bi imeli dovoljenje imetnika pravice. Z razvojem intelektualne lastnine se je večala tudi potreba po varstvu pravic intelektualne lastnine. Vedeti moramo, kje in kaj želimo zaščititi. Dobro moramo tudi poznati značilnosti različnih postopkov. Varstvo pravic se ob vložitvi potrebne dokumentacije in izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev po večini lahko zagotovi po nacionalni, mednarodni ali po evropski poti, z nekaj izjemami. V diplomski nalogi bom opisala najpomembnejše elemente varstva avtorske in sorodne pravice, varstva industrijske lastnine, kot tudi varstvo topografije polprevodniških vezij in varstvo geografske označbe. S tem bom predstavila običajne procese varstva intelektualne lastnine, ki so v današnjem času nepogrešljivi. Keywords: avtorsko pravo, avtorske pravice, intelektualna lastnina, industrijska lastnina, diplomske naloge, bolonjski program Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 3618; Downloads: 235 Full text (839,80 KB) |
9. Vpliv računalniškega piratstva na stopnjo računalniškega kriminala : magistrska nalogaDušan Jambriško, 2012, master's thesis Abstract: Informacijsko-komunikacijska tehnologija je v današnjem svetu močno prisotna, brez nje bi
svet obstal ali postal neuporaben. Internet ima velik vpliv na dogajanje v družbi. Prinaša
mnogo koristi, je hitro in globalno dostopen, prinaša pa tudi mnogo slabosti, saj je zasebnost
posameznika v informacijski družbi ogrožena. S pojavom spletnih socialnih omrežij je
internet postal zakladnica osebnih podatkov posameznikov, s katerimi upravljajo ponudniki
tovrstnih storitev, ki izkoriščajo osebne podatke za drugoten namen, kot so bili prvotno
zbrani.
Na tem področju je bilo potrebno urediti zakonodajo, ki bi varovala posameznike pred
nepooblaščenim dostopom in ščitila njihovo zasebnost. Google je v prehodu v leto 2012
najavil veliko spremembo njihove politike zasebnosti, s katero zelo posega v zasebnost
posameznika. Keywords: računalniški kriminal, računalniško piratstvo, avtorske pravice, kazniva dejanja Published in ReVIS: 08.08.2018; Views: 2604; Downloads: 106 Full text (21,90 MB) |
10. Avtorska pravica v novinarskih prispevkih - problematika klipinga : diplomsko deloKristjan Kozina, 2017, undergraduate thesis Abstract: Avtorska pravica, ki je del širše pravice intelektualne lastnine, je urejana v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), prav tako pa sodi med ustavno varovane pravice. Avtorska pravica nastane sočasno z nastankom avtorskega dela. Obstoj avtorske pravice je vezan na avtorsko delo, tako da s samim obstojem ali neobstojem avtorskega dela stoji in pade celoten sistem avtorskopravnega varstva. Pri avtorskem delu gre za individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki mora biti na kakršenkoli način izraženo. Da gre pri določeni stvaritvi za avtorsko delo, morajo biti izpolnjene določene predpostavke:stvaritev konkretnih oseb, področje ustvarjalnosti, duhovnost, individualnost in izraženost.Med avtorska dela pa sodijo tudi novinarski prispevki, če izpolnjujejo zgoraj navedene predpostavke. Moja prva hipoteza je, da so prav vsi novinarski prispevki enako zaščiteni z vidika avtorske pravice. Avtorska pravica pogosto trči ob pravice in interese drugih, zato je zakonodajalec v določenih primerih, ki se mu zdijo najbolj relevantni za varovanje temeljnih družbenih vrednot, vzpostavil institut omejitve avtorske pravice. V praksi ni redek pojav, da določeni subjekti reproducirajo že objavljene novinarske prispevke v svojih medijih oziroma na svojih spletnih straneh s tem, da navedejo vir prvotne objave, avtorja prispevka ter morebitnih fotografij. Takšno kopiranje in lepljenje predhodno objavljenih prispevkov, ki mu strokovnjaki pravijo kliping, pomeni velik ekonomski potencial. V diplomskem delu se ukvarjam z vprašanjem, kako je s sekundarnim reproduciranjem novinarskih prispevkov, zlasti z vidika avtorske pravice. Moja druga hipoteza je, da kliping v slovenskem pravu ni urejen. Keywords: kliping, novinarski prispevek, avtorsko delo, avtorska pravica, omejitve avtorske pravice Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 3162; Downloads: 198 Full text (874,52 KB) |