Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Sankcioniranje kršitev pogodbenih obveznosti je v našem pravnem redu urejeno v Obligacijskem zakoniku(OZ). Pri kršitvi pogodbene obveznosti je pomembno, za katero pravno naravo oziroma vrsto kršitve gre. Razlikovanje med različnimi oblikami kršitev pogodbenih obveznosti je pomembno, ker so za posamezne vrste kršitev določeni različni pogoji. Po Obligacijskem zakoniku je tako ob kršitvi pogodbenih obveznosti bistvena njena umestitev v neizpolnitev ali nepravilno izpolnitev. Mogočih je več oblik nepravilne izpolnitve: izpolnitev z zamudo, izpolnitev s stvarnimi napakami, delna izpolnitev. Ena izmed oblik delne izpolnitve je tudi količinski manko. Analiza konkretnega primera prodaje zdravega jedra stečajnega dolžnika Granit, d.d., v stečaju pokaže, da gre pri količinskem pomanjkanju za svojevrstno in specifično pomanjkljivost ter da je treba razlikovati med kvalitativnim in kvantitativnim stanjem stvari ter da pojma stvarnih napak ni mogoče enačiti s pojmom delne neizpolnitve in s tem povezanim količinskim mankom, ki je ena izmed oblik delne neizpolnitve. Kupec ima obdelnine zmožnosti izpolnitve predmeta prodaje glede na splošna pravna pravila,določena v OZ, ter ob upoštevanju pravne teorije in sodne prakse slovenskih sodišč pravico izbire med neizpolnitvenimi in jamčevalnimi sankcijami. Sistem sankcij je tako kupcu oziroma upniku na voljo kot alternativa;z izbiro ene izmed sankcij si zagotovi pravno varstvo. Takšne pravice do izbire med neizpolnitvenimi in jamčevalnimi sankcijami pa kupec nima možnosti uveljavljati obdelnine možnosti izpolnitve predmeta prodaje stečajnega dolžnika v stečajnem postopku, saj je odgovornost stečajnega dolžnika za stvarne napake izključena na podlagi zakona. Pravno varstvo kupca v insolvenčnem postopku je glede na stroga določila ZFPPIPP glede izključitve odgovornosti stečajnega dolžnika za stvarne napake omejeno. Kupec v stečajnem postopku namreč nima nobenega pravnega varstva ob stvarnih napakah, zato posledično ne more izbirati med jamčevalnimi in neizpolnitvenimi zahtevki, kot to lahko stori upnik v običajnem obligacijskem razmerju, ko ne gre za stečajni postopek.
Published in ReVIS: 21.08.2018; Views: 2173; Downloads: 133
Full text (1,01 MB)

Abstract: V magistrskem delu je predstavljen razvoj in stanje slovenskega trga kapitala od osamosvojitve do danes - trga, ki je slabo razvit ter v velikem razvojnem zaostanku. Predstavljen je pomen davka od dohodkov pravnih oseb v strukturi javnofinančnih prihodkov, ki so bistveni za normalno delovanje države. Analizirani so učinki znižanja stopenj davkov od dohodkov pravnih oseb v Sloveniji in primerjava z EU ter pomen teh davkov v BDP. Predstavljena je problematika obdavčevanja kapitalskih dobičkov v svetu, ko davčni zavezanci poskušajo optimizirati svoje poslovanje in razvijajo globalne strategije optimiziranja tudi za področje plačevanja davkov. Praznine v davčnih zakonodajah držav multinacionalnim korporacijam omogočajo davčno preigravanje, ki ima izrazito negativne posledice, zato so podrobneje analizirani načini izogibanja plačila davkov. Predstavljena je primerjava obdavčitve kapitalskih dobičkov med ZDA in drugimi državami ter problematika obdavčevanja kapitalskih dobičkov v ZDA, na praktičnih primerih pa še primeri izogibanja davkov ameriških multinacionalk in njihova ekonomska ter politična moč. Analizirano je stanje neposrednih tujih investicij v Sloveniji in razlogi za obstoječe stanje. Za obdobje 2011-2015 je izdelan pregled obračunanega davka od dohodkov iz dejavnosti tujih multinacionalk v Sloveniji po merilu največjih zaposlovalcev. Podrobno sta predstavljena najnovejša predloga za harmonizacijo davkov v EU, to sta predloga CCTB in CCCTB-direktive, in sicer prednosti ter slabosti obeh predlogov in njun vpliv na konkurenčnost EU.
Keywords: davek od dohodka, pravne osebe, korporacije, davčne utaje, globalizacija, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 2647; Downloads: 158
Full text (2,36 MB)

Abstract: Raziskovalno delo v osrednjem delu prinaša na enem mestu popis pravic invalidov in kronično bolnih oseb na sedmih kompleksnih področjih. Pri obravnavi pravic sem se omejila zgolj na tiste pravice, do katerih so oziroma bi bili upravičeni bolniki s cistično fibrozo in njihovi starši. Popis omogoča vpogled v osnovne podatke o pravicah, ne more pa biti podlaga za uresničevanje pravic, ker ne nudi vedno vseh podrobnih podatkov o posamezni pravici, ki je z vidika uveljavljanja pravic odločilnega pomena. Ker je na področju pravic invalidov v Sloveniji veliko različne zakonodaje, ki je razpršena v posameznih predpisih in se intenzivno spreminja, sem upoštevala vse ustrezne dopolnitve in spremembe. Po preučitvi celotne zakonodaje na različnih področjih ugotavljam, da zakonodaja za nekatere pravice ne določa upravičenosti glede na oviranost ali starost upravičenca, ampak upošteva druge kriterije. Pogosto so kriterij delež telesne okvare, vključenost v zavarovanje in čas oziroma obdobje nastanka invalidnosti. Do velikega dela pravic so upravičene vse skupine invalidov, ne glede na pridobljen status invalida po različnih predpisih, do nekaterih pravic pa so upravičene tudi druge osebe. Ker posamezni predpisi na področju pravic invalidov različno poimenujejo skupine upravičencev, so različne tudi ugodnosti za invalide oziroma kronično bolne osebe. V večini zakonodaje na področju socialnega varstva, zaposlovanja in invalidskega zavarovanja je za upravičenost do posamezne pravice določen kriterij invalidnost ali delež telesne okvare. To predstavlja veliko težavo za bolnike s cistično fibrozo po končanem šolanju, saj niso več upravičeni do družinskih prejemkov, statusa invalida pa tudi ne pridobijo. Po novi invalidski zakonodaji, ki jo je v letu 2013 prinesel ZPIZ-2, so do pravice do invalidnine upravičeni le še zavarovanci, pri katerih je telesna okvara nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in ne več tudi zaradi bolezni ali poškodbe izven dela. Invalidnina je denarna mesečna renta, namenjena nadomestitvi zavarovančeve izgube, bistvenejše poškodovanosti ali znatnejše onesposobljenosti posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. Čeprav je zakonodajalec v ZPIZ-2 določil, da v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona sprejme nov seznam telesnih okvar, se za določitev vrste in stopnje telesnih okvar še vedno uporablja zastareli Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar iz leta 1983. Na področju telesnih okvar je sedaj prisotna pravna praznina, ker zakonodajalec tega področja na novo še ni uredil.
Keywords: človekove pravice, invalidi, bolniki, cistična fibroza, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 3123; Downloads: 182
Full text (1,13 MB)

Abstract: Dobra komunalna infrastruktura, vodovod, kanalizacija, elektrika, plinovodi, ceste in ostale javne storitve so pogoj za kvalitetno življenje vsakega posameznika in skupnosti, v kateri posameznik biva in dela. Bolj kot je infrastruktura razvita, boljši je osebnostni in gospodarski razvoj te skupnosti. Osnovna infrastruktura se zagotavlja že na primarni lokalni ravni in nato nadgrajuje na državni ravni. Za razvoj nove infrastrukture in boljše javne storitve pa je potreben poseg v stvarne pravice. Pravica do lastnine je ena od najpoglavitnejših človekovih pravic. Tako se posameznik znajde v situaciji, ko mora pretehtati, ali dovoli poseg v svoje pravice, v svojo lastnino. Naj s posegom soglaša in sprejme odškodnino? Bo ta odškodnina pravična? Kaj se bo zgodilo, če soglasja ne bo in bo država s svojimi postopki posegla v naše pravice? V magistrski nalogi sem predstavila postopke in pravne podlage prostovoljne in prisilne razlastitve. Analizirala sem transparentnost teh postopkov. Izpostavila sem prednosti in pomanjkljivosti teh postopkov, dileme, s katerimi se v praksi srečujejo udeleženci v teh postopkih in na katere opozarjajo pravniki v svojih strokovnih člankih.
Keywords: lastninska pravica, javna raba, služnostne pravice, zemljiške knjige, odškodnina, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 2902; Downloads: 163
Full text (1,88 MB)

Abstract: Posvojitev (adopcija) , kot prastar statut je postopek, v katerem določena oseba prevzame starševstvo nad nekom s katerim ni v bližnjem sorodstvu. Adopcijo ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Med mednarodni pravnimi viri v Sloveniji veljajo tudi določene konvencije, ki zadevajo posvojitve. Poleg tega ima Slovenija sklenjen tudi bilateralni sporazum z Makedonijo, ki ureja potek posvojitev med tema dvema državama. Zakon določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je posvojitev mogoča in pa ogrodje postopka samega. Vse ostalo je prepuščeno delavcem na centrih za socialno delo, tako da je od njihove presoje odvisno komu gredo otroci, ki so namenjeni posvojitvi. Kot največji problem postopka se kaže njegova nedorečenost. Obstajajo različne prakse glede na center za socialno delo, to pa prinaša precej razlik in posledično nejevolje. Nekateri očitajo tudi manjk strokovnosti, ki naj bi se predvsem kazal pri pripravah bodočih posvojiteljev na starševstvo. V ta namen pa imamo pri nas dve društvi, ki se trudita, da bi se ta težava odpravila in bi bili bodoči starši kar se da pripravljeni na posvojitev. Ker je v Sloveniji otrok, ki izpolnjujejo pogoje za posvojitev malo, staršev, ki bi želeli otroka posvojiti pa veliko, se nekateri poslužujejo mednarodnih posvojitev. Tako nacionalne kot mednarodne posvojitve, pa morajo imeti v prvi vrsti za cilj korist otrok in v tej smeri voditi celotni. postopek.
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 2067; Downloads: 187
Full text (945,91 KB)