Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: V zadnjih nekaj letih smo priča nenehnemu in sunkovitemu tehnološkemu napredku na različnih področjih. Velik del tega predstavlja vpeljevanje umetne inteligence (UI) v družbeni vsakdan. Izraz umetna inteligenca največkrat srečamo v zvezi z razvojem sistemov, ki vključujejo za človeka značilne intelektualne procese, kot so sposobnost razmišljanja, odkrivanja pomena, posploševanja in učenja iz preteklih izkušenj. Korporacijsko upravljanje v smislu sistema, znotraj katerega se oblikujejo cilji ter načrtuje pot k trajni uspešnosti družbe, je izjemno pomembno, a hkrati tudi kompleksno področje delovanja korporacij. Pri uporabi umetnointeligenčnih sistemov v povezavi s korporacijskim upravljanjem gre predvsem za izbiro najboljših in najučinkovitejših odločitev na podlagi preteklih izkušenj, podrobne analize vseh dostopnih podatkov in racionalne študije ob upoštevanju vseh dejavnikov. Tak način upravljanja korporacij lahko znatno poveča konkurenčnost korporacije in pozitivno vpliva na številne druge vidike njenega delovanja. Toda na tem področju je uporaba UI regulativno izjemno ohlapno urejena, potreba po trdnejši in bolj oprijemljivi ureditvi pa je vse večja. V zadnjih letih so se zgodili številni zelo pomembni premiki, toda še vedno nimamo enotne normativne ureditve umetne inteligence in vseh njenih pojavnih oblik. Najbližje dosegu tega cilja je EU, ki je v prvi polovici leta 2021 izdala predlog uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o UI (Akt o umetni inteligenci). Ta predstavlja najambicioznejši poskus enotnega urejanja umetnointeligenčnih sistemov do zdaj ter prvi obsežen pravni okvir za umetno inteligenco na svetu.
Keywords: umetna inteligenca, korporacijsko upravljanje, korporativno pravo, Evropska unija, gospodarsko pravo
Published in ReVIS: 13.01.2022; Views: 1045; Downloads: 136
Full text (905,42 KB)

Abstract: Po vstopu v Evropsko Unijo (v nadaljevanju EU) so za hrvaške konditorje nastopile pomembne spremembe. Vstop na skupni evropski trg je prinesel konkurenco evropskih konditorjev na domaĉem trgu. Posledica izstopa iz CEFTA sporazuma je bila uvedba uvoznih carin v drţave CEFTA sporazuma. Konditorsko industrijo sem obravnavala z namenom, da bi laiĉni javnosti predstavila strokovno in politiĉno plat, ki ima svoj vpliv na gospodarstvo. Cilj naloge je bil opredeliti glavne probleme s katerimi se sooĉajo hrvaški konditorji po vstopu v EU in poiskati rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja. Metoda s pomoĉjo katere mi je uspelo odgovoriti na raziskovalna vprašanja je metoda kvalitativne analize. To metodo sem si izbrala, ker sem s pridobljenimi informacijami poskušala teoretiĉno osvetliti problem in ker sem raziskovanemu podroĉju ţelela dati širino. Po preuĉeni literaturi sem postavila ustrezna raziskovalna vprašanja. Za pridobitev potrebnih podatkov o stanju in problemih hrvaške konditorske industrije sem uporabila deset vprašanj, nato sem izvedla intervju s strokovnimi osebami iz konditorske industrije iz treh podjetij, in sicer iz Kondina, Zveĉeva in Koestlina in na koncu naredila kvalitativno analizo, interpretacijo odgovorov ter ugotovitve raziskovalnih vprašanj. Raziskava je potrdila moje predpostavke o stanju in problemih hrvaške konditorske industrije. Poveĉala se je konkurenca na notranjem trgu na katerem hrvaški konditorji trpijo izgubo. Zmanjšala se je prodaja na trgu CEFTA. Ker sem se temeljito osredotoĉila na probleme, ki jih je hrvaška konditorska industrija izpostavljala pred vstopom v EU sem za intervju postavila najbolj aktualna vprašanja z namenom, da razišĉem kakšna je trenutno situacija in kako se spopadajo s problemi. Naloga osvetljuje stanje na podroĉju Hrvaške konditorske industrije. Predstavitev naloge v javnosti bi pomenila prispevek k osvešĉanju javnosti in veĉjo naklonjenost pri nakupu lastnih konditorskih proizvodov, konditorjem bi potrdila njihove razloge za pravoĉasno ukrepanje, predstavniki drţavnih organov pa imajo še eno informacijo o stanju konditorske industrije.
Keywords: konditorska industrija, Hrvaška, Evropska unija, skupna trgovinska politika, skupna kmetijska politika, skupni evropski trg, diplomske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 865; Downloads: 0

Abstract: Trend evropskih integracij je, posebno v zadnjih letih, ko je Evropska unija napolnjena z vsebinami, ki močno presegajo le ekonomske, v ospredje postavil vprašanje skupne evropske identitete. Evropske integracije vse bolj potekajo v smeri promocije evropske zavesti in oblikovanja evropske identitete. Evropska integracija je bila grajena kot stvar elit, svoj obstoj, delovanje in širjenje pa je opravičevala predvsem z ekonomsko učinkovitostjo. Temu pa ni več tako, saj je postopoma povzročala vse večji neposreden vpliv na ţivljenje posameznikov in tako postala odvisna od podpore njenih drţavljanov in vzpostavitve tesnejših povezav med članicami v smislu identifikacije z Evropo. Ravno ta identifikacija oziroma evropska identiteta pa je pomemben vidik za nadaljnji razvoj in premostitev vseh kriz Evropske unije. V pričujočem magistrskem delu izpostavljamo ter analiziramo evropsko identiteto, ki temelji na skupnosti prebivalcev, pri čemer je viden poudarek oblikovanja in ohranjanja identitete predvsem v času krize Evropske unije. Predpostavljamo, da so pogoji, potrebni za obstoj skupne identitete v tem času močno okrnjeni, saj čustva, pričakovanja in odnos do pomembnih vprašanj glede identitete v teh kriznih časih slabijo. Obstoj evropske identitete je moţen le na podlagi skupnih vrednot in vedenja, zato je v času krize Evropske unije potrebno poudarjati pomen vzpostavljanja učinkovitih mehanizmov, ki nas vodijo k temu, da se zavedamo, da smo evropski drţavljani s skupno, kolektivno evropsko identiteto, za izgradnjo katere je bilo potrebno dolgo časovno obdobje in katera tudi v času krize ne sme postati zapostavljena, saj s pomočjo zavedanja te skupne identitete postajajo premostljive tudi druge značilnosti kriznega obdobja v Evropski uniji.
Keywords: evropska identiteta, Evropska unija, dejavniki, kriza, diskurz
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1322; Downloads: 90
Full text (1,13 MB)

Abstract: Diplomsko delo se ukvarja s pomenom prevladujočega položaja na trgu in možnostmi zlorabe takšnega položaja. Prevladujoč položaj na trgu je položaj družbe, pri katerem ta ni izpostavljena dovolj velikim pritiskom konkurence. Prevladujoč položaj družbe sam po sebi ni protipraven. Zakonodaja želi preprečiti le zlorabo teh položajev. Opredelitev tega, kaj točno šteje za zlorabo položaja, pa je osrednja tematika diplomskega dela. Takšne zlorabe preprečuje člen 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Analiza omenjenega člena bo predstavljala pomemben del diplomskega dela. Diplomsko delo se v največji meri posveča institutu zlorabe prevladujočega položaja, kot ga pozna pravo Evropske unije. Analiza instituta je bila opravljena s pomočjo deskriptivne, analitične in primerjalne metode ter na podlagi analize sodne prakse organov Evropske unije. Diplomsko delo preučuje področje prava, ki pridobiva na svojem pomenu. Gre za področje, ki ga delno lahko umestimo v sfero javnega, delno pa v sfero zasebnega prava. Zato je iz diplomskega dela razvidna kombinacija delovanja države s kogentnimi pravili in poslovanja gospodarskih družb z večinoma dispozitivnimi pravili. Ker pravo Evropske Unije daje pravno veljavo sodbam sodišč, je del diplomskega dela posvečen tudi analizi pomembnih primerov iz sodne prakse Evropske unije. Obravnavano pravno področje je podvrženo velikim kritikam, tako domačih kot tujih pravnih teoretikov. Zaradi tega ta v zadnjem času doživlja pomembne spremembe, ki sledijo novejšemu razumevanju konkurenčnega prava, na katerega vpliva sodobno razumevanje pravne in ekonomske znanosti. Ugotovitve diplomskega dela podajajo dovolj podatkov za razmislek glede potrebe po spremembah na tem področju v prihodnosti
Keywords: konkurenca, Evropska unija, prevladujoč položaj, zloraba prevladujočega položaja, Pogodba o delovanju Evropske unije
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 1277; Downloads: 85
Full text (1,06 MB)

Keywords: prosta presoja, sodna praksa, načelo subsidiarnosti, Evropska unija, sodišča, mediji, svoboda, pluralizem, človekove pravice, restrikcije, disertacije
Published in ReVIS: 15.06.2021; Views: 1451; Downloads: 139
Full text (2,50 MB)