21. |
22. |
23. Odnosi med Severno Makedonijo in Grčijo s posebnim ozirom na članstvo Severne Makedonije v Evropski uniji : diplomsko deloAmela Xheka, 2022, undergraduate thesis Abstract: Republika Severna Makedonija je država, ki je svojo pot začela zelo spodbudno, saj se je osamosvojila v miru in je svojo aktivno integracijo v mednarodne skupnosti začela med prvimi izmed republik nekdanje skupne države. Nekaj časa je bila tudi prva med kandidatkami, vendar se je pri tem začela neuspešno soočati z izzivi – spor z Grčijo glede imena, etični konflikti med Makedonci in Albanci, nacionalistična politična gibanja, katerih negativne posledice so se pokazale v družbeni nestabilnosti, gospodarskem in političnem nazadovanju in nenazadnje na mednarodnem ugledu zaradi makedonsko-grškega spora. Pri raziskovanju so bile uporabljene osnovne metode družboslovnega raziskovanja: zgodovinska metoda, deskriptivna metoda in analitična metoda. Namen raziskave je bil analizirati in predstaviti odnos med Republiko Severno Makedonijo in Republiko Grčijo, ki vključuje analizo spora pred in po sklenjenem Prespanskem sporazumu, vpliv spora na razvoj Severne Makedonije in priložnosti in izzive, ki čakajo Severno Makedonijo pri vstopu v Evropsko unijo. Raziskovanje je podalo odgovor, da je Republika Severna Makedonija s Prespanskim sporazumom rešila dolgoletni problem, ki je prinesel zaupanje državljanov, vlagateljev in mednarodne skupnosti. S tem se je spodbudilo tudi gospodarstvo, z novo politiko sodelovanja pa se je izboljšal tudi položaj manjšin. Z mednarodnega vidika je makedonska država prosperirala, saj se je tako hitro včlanila v vojaško zvezo NATO, članstvo v Evropski uniji pa je vse bližje
Keywords: Makedonija, Evropska unija, Prespanski sporazum, spor, Grčija, NATO, članstvo
Published in ReVIS: 08.09.2022; Views: 670; Downloads: 52
 Full text (514,55 KB) |
24. Vpliv spora med Severno Makedonijo in Grčijo zaradi imena na evroatlantske procese Severne Makedonije : magistrsko deloAndriana Georgieva, 2021, master's thesis Abstract: Severna Makedonija je mlada država z dolgo zgodovino, kljub temu pa je področje mnogih sporov in dokazovanja o lastni samostojnosti ter pravici do obstoja, saj je država obkrožena z močnimi sosedami, ki ji to preprečujejo, pri tem je igrala pomembno vlogo tudi Grčija, na severu katere leži pokrajina, imenovana Makedonija. Prav zato je bila ta država dolgo proti temu, da bi njena severna soseda kot svoje državno ime uporabljala ime Makedonija. To je vodilo do številnih nesporazumov, med katerimi lahko izpostavimo prav spor o imenu, ki je današnji Severni Makedoniji dolgo časa omejeval vstop v evroatlantske organizacije. V tem magistrskem delu je uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda, deduktivna metoda, metoda komentar, primerjava, sinteza in metoda analize, da bi se lahko preučil vpliv spora med Severno Makedonijo in Grčijo zaradi imena na evroatlantske procese Severne Makedonije. Namen naloge je raziskati konflikt med državama in njegovo reševanje, cilji pa so preučevanje stališč obeh držav, raziskovanje razlogov za spor in vpliv, ki ga ima spor na evroatlantske procese Severne Makedonije. Pri tem je ugotovljeno, da se je spor razrešil s tem, da sta državi dosegli sporazum glede imena severne države in tako se je država poimenovala z imenom Severna Makedonija. To ji je omogočilo priključitev k različnim mednarodnim organizacijam, med katerimi sta najbolj pomembni EU in Nato, kar je imelo pomembne politične in družbene posledice. Magistrsko delo omogoči dober vpogled v obravnavano tematiko, ki je še vedno aktualna, saj se je spor razrešil šele nedavno
Keywords: Severna Makedonija, Grčija, spor, Evropska unija, Nato
Published in ReVIS: 22.08.2022; Views: 653; Downloads: 49
Full text (1,29 MB) |
25. Primerjava slovenskega glasbenega šolstva z glasbenim šolstvom držav članic Evropske unije : magistrsko deloKarmen Schindler Bernard, 2021, master's thesis Abstract: Pojem glasbenega izobraževanja v Evropski uniji zajema kompleksne izobraževalne sisteme članic EU. Organizacija glasbenega izobraževanja je zaradi nacionalnega pomena ohranjanja kulturne dediščine v izključni domeni držav članic ter se med seboj močno razlikujejo. Unija zajema sedemindvajset držav članic, od teh je bilo v raziskavo vključenih petindvajset. Raziskava je potekala na osnovi družboslovnega raziskovanja, torej s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metodoloških pristopov; in sicer z opisno metodo, primerjavo, zbiranjem, analizo, sintezo ter komentarjem. Države članice EU se med seboj razlikujejo v praktično vseh pogledih, pa vendarle obstajajo skupne točke ne glede na status, velikost in vpliv posamezne članice znotraj EU. Primerjava glasbenega izobraževanja posameznih članic EU obravnava članice glede na datum pridružitve EU. Glede na uporabljena raziskovalna vprašanja raziskava podaja naslednje odgovore glede organizacijske strukture glasbenih šol po članicah EU. In sicer od tega, koliko članic ima krovni zakon o glasbenem šolstvu kot Slovenija. Kakšna je možnost glasbenega izobraževanja v članici torej, urejenost sprejemnih izpitov ter struktura organizacijskih modelov glasbene šole, financiranja javnih ter zasebnih glasbenih šol, koliko članic imam implantiran institut plačevanja šolnine v svoje javno šolstvo, kaj zajema kurikulum o glasbenem izobraževanju v članicah, če ga imajo, ter kakšni so njegovi sestavni elementi in navsezadnje kakšna je usposobljenost glasbenih pedagogov v državah članicah EU.
Keywords: glasbeno izobraževanje, glasbeno šolstvo, Evropska unija, članice, primerjava
Published in ReVIS: 11.07.2022; Views: 834; Downloads: 62
Full text (1,55 MB) |
26. Zadeva Teran - Sodba Splošnega sodišča Evropske unije v zadevi Republika Slovenija proti Evropski komisiji (T-626/17) : diplomsko deloVita Petek, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo, ki je pred vami, analizira nedavno sprejeto sodbo Splošnega sodišča Evropske unije v zadevi Republika Slovenija proti Evropski komisiji (T-626/17), ki obravnava vprašanje porekla terana. Zanimalo nas je, kakšno je zgodovinsko ozadje študije primera teran, kako poteka postopek za razglasitev ničnosti sekundarne zakonodaje s strani Splošnega sodišča; in kakšno vlogo igra geografska označba v obravnavani sodbi. Uvodoma smo preučili postopek ničnostne tožbe po pravu Evropske unije ter s pomočjo zgodovinske metode povzeli izbrano dosedanjo sodno prakso Splošnega sodišča v teh postopkih. Po predstavitvi dejanskega stanja smo obravnavano sodbo z uporabo metode analize tudi preučili. V sklepnem delu diplomskega dela smo pojasnili, kateri razlogi so vodili k začetku postopka Slovenije proti Evropski komisiji pred Splošnim sodiščem ter vlogo, ki jo je pri tem imela geografska označba. Tekom pisanja smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja, na katera smo tekom pisanja poiskali odgovore. Za konec smo strnili tudi odzive na sodbo obeh udeleženih straneh. Pomembno je zavedanje, da teran predstavlja simbol slovenske identitete. Ker podobnih ikon nimamo v izobilju, je pomembno, da smo na njih ponosni in se za njih borimo.
Keywords: ničnostna tožba, Splošno sodišče Evropske unije, teran, Evropska unija, vino
Published in ReVIS: 11.07.2022; Views: 883; Downloads: 158
Full text (508,96 KB) |
27. Vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo : magistrsko deloRobert Pirkovič, 2021, master's thesis Abstract: Od pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji je minilo že 16 let. V tem obdobju je bilo slovenskemu kmetijstvu namenjenih dobre 4 milijarde EUR sredstev, zato se v širši javnosti pogosto postavljajo vprašanja o tem, kakšen je vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo. Poleg tega v času priprave magistrskega dela poteka faza usklajevanja zakonodajnih predlogov skupne kmetijske politike in oblikovanja ukrepov za novo programsko obdobje, v katerem se predvideva povečanje pristojnosti držav članic na tem področju. V ta namen magistrsko delo kritično ovrednoti vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo ter podaja konkretne in ambiciozno zastavljene predloge za oblikovanje ukrepov te politike za prihodnje programsko obdobje. Izvedena analiza pokaže, da so ukrepi skupne kmetijske politike prispevali k ohranitvi kmetijskih zemljišč, obdelanosti krajine in poseljenosti podeželja, pa tudi k stabilni proizvodnji živalskih proizvodov. Nezadovoljstvo pa gre izpostaviti v zvezi s samooskrbo na področju zelenjave, sadja in prašičjega mesa. Rezultati analize so še pokazali, da je tudi v Sloveniji zaznan trend povečanja proizvodnje hrane in izboljšanja dohodkov v kmetijstvu. Na podlagi ugotovitev je mogoče skleniti, da skupna kmetijska politika pozitivno vpliva na slovensko kmetijstvo. Podani predlogi in smernice, namenjeni nacionalnim organom pri oblikovanju ukrepov skupne kmetijske politike za novo programsko obdobje, tvorijo podlago za uspešnejše in učinkovitejše ukrepe te politike, s čimer se prispeva k izboljšanju razmer v slovenskem kmetijstvu, izboljšanju dohodkovnega položaja slovenskih kmetov, povečanju konkurenčnosti in ne nazadnje povečanju samooskrbe, kar je za državo strateškega pomena.
Keywords: skupna kmetijska politika, Evropska unija, ukrepi skupne kmetijske politike, vpliv skupne kmetijske politike, smernice za izboljšanje
Published in ReVIS: 06.07.2022; Views: 1025; Downloads: 82
Full text (1,47 MB) |
28. Predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021 : diplomsko deloEdwina Muratović, 2021, undergraduate thesis Abstract: Vsaka izmed držav članic v Evropski uniji prevzame odgovorno nalogo predsedovanja Svetu Evropske Unije upoštevajoč načelo enakopravne rotacije. Slovenija je v letu 2008 prvič predsedovala kot novinka v Uniji, saj se je skupnosti pridružila z letom 2004. V letu 2021 se v vlogi izkušene države članice z nalogo srečuje drugič, ponovno v »trojki«, v kateri tesno sodeluje z Nemčijo in Portugalsko. »Trojka« določi skupen 18-mesečni program, v katerem si zastavi najpomembnejše cilje in vprašanja na področju Evropske unije. Na podlagi skupnega programa pa vsaka od treh držav članic pripravi lasten, podrobnejši 6-mesečni načrt. Razlika med predsedstvom v letu 2008 in 2021 je predvsem v prednostnih nalogah, na določitev katerih je v letu 2021 temeljito vplivala svetovna pandemija covid-19. V letu 2009 so države članice ratificirale Lizbonsko pogodbo, ki spreminja vlogo predsedovanja, s tem ko postavlja države članice v posredno vlogo. Poleg že drugega predsedovanja Svetu EU je Slovenija v letu 2021 istočasno praznovala 30-letnico samostojnosti in neodvisnosti, ki še dodatno opominja na sposobnosti in uspehe Slovenije kot države in kot države članice Unije. Z deskriptivno metodo je raziskana ustanovitev Evropske unije in njenih institucij ter pomen članstva za države, kot je Slovenija. Pri raziskovanju prednostnih nalog in nalog predsedovanja v letih 2008 in 2021 je uporabljena komparativna metoda. Diplomska naloga skuša pojasniti delovanje kompleksne organizacije, kot je Evropska unija, in raziskati prednostne naloge predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021, v povezavi s praznovanjem 30-letnice neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije.
Keywords: predsedovanje Slovenije Svetu EU, Evropska unija, Svet EU, pandemija covid-19, 30-letnica samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
Published in ReVIS: 09.06.2022; Views: 830; Downloads: 48
Full text (2,46 MB) |
29. Kako se Evropska unija spopada z vse bolj spremenljivim okoljem? : diplomsko deloNastja Mojca Sodin, 2021, undergraduate thesis Abstract: Okolje zadeva vse nas, saj je povezano z vsakim področjem življenja na našem planetu. Vpliva na način in kakovost življenja, naše zdravje, delo ter varnost. Kot prebivalce Evrope nas povezuje zanimanje za varovanje in izboljšanje okolja. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da je globalno okolje zaradi človekovega ravnanja resno ogroženo. Sem sodijo onesnaženje zraka in vode, ropanje naravnih virov (gozdovi, ribe), iztrebljanje živalskih vrst zaradi uničevanja njihovega življenjskega prostora ter naraščajoča nevarnost, ki jo predstavljajo podnebne spremembe. Ob potrebni politični volji ima človek dovolj znanja in tehnološke sposobnosti, da se upre temu razvoju. Za varovanje in ohranjanje okolja je EU v zadnjih nekaj desetletjih storila veliko. Dogovorila se je za koncepte ravnanja, objavila pravne predpise in sprejela ukrepe za izvajanje, hkrati pa tudi konkretno financirala pionirske raziskave v korist inovativnih okoljskih rešitev ter tako s celotno problematiko močneje vplivala tudi na javno zavest. Pomembno vlogo igra tudi v globalnem merilu, tako da utira pot in vpliva na druge države, da sprejemajo učinkovite ukrepe za podnebno zaščito. Osrednji del diplomskega dela predstavlja politika Evropske Unije na področju okolja in podnebnih sprememb, kot tudi globalni boj proti podnebnim spremembam
Keywords: okolje, Evropska unija, EU, podnebje, Evropa, podnebne spremembe, okoljska politika
Published in ReVIS: 24.02.2022; Views: 913; Downloads: 91
Full text (1,38 MB) |
30. Evropska fiskalna unija – naslednja stopnja? : diplomsko deloValerija Klinec, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi skušamo ugotoviti, ali obstaja možnost, da so različni davki, še posebej tisti digitalne dobe, povod za naslednjo stopnjo integracije EU ali nasprotno – ali je ideja fiskalne unije še daleč od realnosti. Prva ovira na področju davkov v EU je ta, da to predstavlja eno izmed zadnjih področij, kjer države članice odločajo s soglasjem in ne s kvalificirano večino. V zadnjih letih sta največ pozornosti pridobila davek na digitalne storitve in davek od dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo. Predlogi so bili sicer leta 2021 umaknjeni s sporočilom Evropske komisije. Dva glavna politična izziva te dobe sta, kje obdavčiti ter kaj. Diplomska naloga nas skozi zgodovinsko, raziskovalno ter primerjalno metodo popelje do odgovora, da je verjetnost, da bi davki digitalne dobe predstavljali povod za naslednjo stopnjo integracije, trenutno nizka. Sistem odločanja s soglasjem države članice še vedno izkoriščajo sebi v prid in v škodo enotnega trga. Čeprav obstajajo točke, strinjanja, tudi glede davkov digitalne dobe, želja po skupnem proračunu, ki bi »nadomestila« vse nacionalne, še ni bila jasno izražena, prav tako pa bi bil proces vzpostavljanja takšnega »sistema« kompleksen. Se pa države članice povezujejo na drugačne načine. Pri tem je seveda pomembno tudi mnenje evropskih državljanov. Na področju davkov je potrebna posebna pozornost, saj je obdavčitev bistvena za delovanje družbe. Je ključni instrument javne politike – glavni vir prihodkov vlad.
Keywords: evropska fiskalna unija, integracija, davki, digitalna doba, enotni trg
Published in ReVIS: 24.02.2022; Views: 977; Downloads: 120
Full text (587,03 KB) |
