51. |
52. Pomen načrtovanja prostorske ureditve skupnega pomena za državo in občino na primeru vojaškega kompleksa : diplomsko deloBlanka Razpet, 2020, undergraduate thesis Abstract: V slovenskem prostoru ima področje obrambe dva vidika prostorskega urejanja. Na eni strani se to področje obravnava kot vidik urejanja prostora, ki je v večji ali manjši meri prisoten v vseh oblikah delovanja in poseganja v prostor, na drugi strani gre za samostojen sektor z lastnimi zelo specifičnimi, prostorskimi razvojnimi zahtevami. Pri izdelavi diplomskega dela so uporabljene teoretične in empirične metode dela. Namen diplomske naloge je predstaviti problematiko prostorskega načrtovanja za potrebe obrambe države zaradi nasprotovanja lokalne skupnosti na nekaterih področjih v Sloveniji. Diplomska naloga se osredotoča na problematiko prostorskega urejanja skupnega pomena za državo in občino s primarno ureditvijo s področja obrambe. Cilj diplomske naloge pa je predstavitev uspešnega primera sodelovanja države in lokalne skupnosti pri načrtovanju prostorske ureditve in umeščanju objektov obrambe države v lokalno okolje v Sloveniji. Problem obravnava omejitve, ki se nanašajo na sodelovanje javnosti in načela usklajevanja interesov v postopkih prostorskega urejanja na splošno in predvsem za obrambna območja v Sloveniji. Vsi našteti problemi obravnavajo izjemno široka področja, zato se predstavitev problema osredotoča le na bistvena načela usklajevanja in sodelovanja javnosti. Praksa na področju prostorskega načrtovanja za potrebe obrambe kaže, da je za uspešno umestitev prostorskih ureditev za potrebe obrambe v lokalno okolje pomembno doseganje kompromisov med razvojnimi in varstvenimi interesi že v idejnih fazah načrtovanja. Umeščanje prostorskih ureditev v prostor zahteva usklajeno delovanje vseh deležnikov tudi znotraj obrambnega resorja in tesno sodelovanje z lokalno skupnostjo ter vključitev njenega sociopsihološkega vidika
Keywords: prostorsko načrtovanje, obramba, sodelovanje javnosti, usklajevanje interesov, sociopsihološki vidik
Published in ReVIS: 19.07.2021; Views: 1157; Downloads: 71
 Full text (1,48 MB) |
53. |
54. |
55. Ad hominem v praksi slovenskih sodišč : magistrsko deloKristian Remškar, 2020, master's thesis Abstract: Ad hominem oziroma argument proti človeku je trditev, uperjena proti razpravnemu nasprotniku, ki zagovarja določeno stališče. Ker naslavljanje osebnostnih lastnosti in drugih osebnih okoliščin praviloma ne predstavlja logično utemeljene ovrţbe trditev razpravnih nasprotnikov, se tovrstni vzorec sklepanja v neformalni logiki uvršča med zmote relevance, katerih skupna lastnost je v tem, da sklep ne izhaja iz premis argumenta. Kljub zmotnosti pa je ad hominem postal zimzelena stalnica v vsakodnevnih medijskih, političnih in navsezadnje tudi sodnih razpravah. Razlog za to gre pripisati dejstvu, da omogoča zavračanje trditev razpravnega nasprotnika z izpodbijanjem njegove verodostojnosti, sklicevanjem na nedoslednosti med njegovimi trditvami in dejanji ter drugim diskreditacijskim poskusom, ki onemogočajo nadaljevanje vsebinske razprave. Kljub temu pa to še ne pomeni, da je sleherna raba ad hominemov zmotna. Obstajajo namreč primeri, kjer osebne okoliščine nedvomno predstavljajo upoštevni dejavnik pri presojanju sprejemljivosti določenih trditev, kot tudi primeri, v katerih zaradi prepletanja kontekstualnih nians ni povsem jasno, ali so osebne okoliščine relevantne ali niso. Namen pričujoče raziskave je proučiti lastnosti ad hominem argumentov, ki vplivajo na prepričljivost in smiselnost njihove rabe v sodnih postopkih. V ta namen so bile opravljene analiza in sinteza ključnih poudarkov iz različnih teoretičnih pristopov k argumentaciji in razlaga relevantnih pravnih norm, izhajajoč iz aktualnih stališč sodne prakse in pravne teorije.
Keywords: ad hominem, zmotnost, etotična relevantnost, učinkovitost, pravna dopustnost
Published in ReVIS: 09.03.2021; Views: 1198; Downloads: 119
Full text (1,18 MB) |
56. Nova postopkovna pravila v družinskih zadevah : magistrsko deloMarko Istenič, 2020, master's thesis Abstract: Družinsko pravo ni doživelo svoje reforme vse od sprejetja temeljnega zakona, ki ureja zakonsko zvezo, razmerja med starši in otroki in med drugimi sorodniki, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, leta 1976. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika so ključne novosti na področju opredelitve nekaterih institutov družinskega prava in uvedba nekaterih novosti, pa tudi prenos odločanja o določenih zadevah iz centrov za socialno delo na sodišča. V družinskih zadevah so sodišča odločala v pravdnem in nepravdnem postopku. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika pa se v družinskih zadevah uporablja le nepravdni postopek. V luči reforme družinskega prava je prenovo doživel tudi Zakon o nepravdnem postopku. Ureditev v Družinskem zakoniku s prenosom pristojnosti odločanja v družinskih zadevah na sodišča se ne more učinkovito izvajati oziroma se sploh ne more izvajati brez prilagojenih postopkovnih pravil sodnih postopkov, v katerih se rešujejo spori in urejajo razmerja, ki jih materialnopravno ureja Družinski zakonik. Ta je prenesel pristojnosti odločanja na sodišča, ni pa določil vrste procesnih pravil, po katerih naj sodišča odločajo. Z namenom večjega varovanja otrokove največje koristi se vsi postopki v družinskih zadevah vodijo po pravilih nepravdnega postopka, kar pa ni vedno najboljša rešitev. Poleg tega zaradi nespretne spremembe Zakona o nepravdnem postopku prihaja ponekod do nasprotujočih si določb med materialnimi in procesnimi določili.
Keywords: Družinski zakonik, reforma, nepravdni postopek, varstvo otrokove koristi, nova postopkovna pravila
Published in ReVIS: 09.03.2021; Views: 1480; Downloads: 157
Full text (599,70 KB) |
57. Analiza in medsebojna primerjava nepremičninskih trgov po posameznih občinah : magistrsko deloMarko Hribar, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo analizirali in medsebojno primerjali nepremičninske trge po posameznih občinah, kjer smo se osredotočili na stanovanja, stanovanjske hiše in stavbna zemljišča. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili ključne značilnosti nepremičnin in trga nepremičnin. Navedli in predstavili smo tudi pomembne nepremičninske evidence, aplikacijo Trgoskop, s pomočjo katere smo izvedli raziskavo, dejavnike odločanja, ki so ključni pri nakupu nepremičnin, in občine, ki so bile zajete v našo raziskavo. Dotaknili smo se tudi problema etažne lastnine in gradbene zakonodaje, pri kateri smo potrdili, da njena vzpostavitev še ne pomeni popolne pravne varnosti. V raziskavi smo obravnavali vzorec, v katerega smo vključili 13 slovenskih občin, ki so geografsko razporejene po celotnem ozemlju Slovenije. V empiričnem delu raziskave smo uporabili statistično in analitično metodo, s pomočjo katerih smo podatke obdelali in jih medsebojno primerjali. Predlagali smo tudi ukrepe, ki bi lahko vplivali na večjo homogenost trga. Potrdili smo, da se nepremičninski trgi med posameznimi občinami zelo razlikujejo. Cene nikakor niso povezane z aktivnostjo posameznega trga in tudi ne s povprečnimi bruto plačami v posamezni občini. Dokazali smo tudi, da cene ne padajo z oddaljenostjo od občinskega središča. Spoznanja, do katerih smo prišli, bodo v pomoč predvsem širši javnosti, ki se želi bolje informirati o dogajanju na nepremičninskem trgu.
Keywords: nepremičnina, nepremičninski trg, občina, cena, etažna lastnina
Published in ReVIS: 09.03.2021; Views: 1135; Downloads: 105
Full text (2,20 MB) |
58. Strah kot nepremoženjska škoda : diplomsko deloNeja Intihar, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljen institut strahu kot oblika pravno priznane nepremoženjske škode. Strah je močna negativna čustvena reakcija na določeno zunanjo nevarnost. Pravo strah definira kot afekt oziroma kratkotrajno in intenzivno čustveno stanje, ki ga spremljajo različni pojavi. Deli ga na primarni in sekundarni strah. Primarni strah se pojavi ob telesni poškodbi, kadar je človekova celovitost ogrožena, medtem ko sekundarni strah izvira iz telesne ali duševne poškodbe, kar pomeni, če telesne ali duševne poškodbe ni, tudi ni sekundarnega strahu. Njegova vsebina je načeloma strah pred izidom zdravljenja, pred bolečinami med zdravljenjem itd. Pomembno je tudi vprašanje, kako pravo obravnava pravico do odškodnine posrednih oškodovancev. Če okoliščine primera, zlasti stopnja in trajanje strahu, to opravičujejo, je oškodovanec upravičen tudi do pravične denarne odškodnine za strah, katere pravica izhaja iz 179. člena Obligacijskega zakonika. Pojem pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je pravni standard. Tehtanje, kateri znesek ustreza pravični denarni odškodnini v konkretnem primeru, je opredelitev tega pravnega standarda. Tisti, ki o tem odloča, pravzaprav ustvarja pravo za konkreten primer. Na takšen način je omogočena kar največja individualizacija prava, saj vsebina pravnega standarda ni vsebovana v pravni normi, temveč se oblikuje v vsakem obravnavanem primeru posebej. Z denarno odškodnino naj bi se posamezniku zagotovilo zadoščenje (satisfakcija), ki ustreza teži in obsegu pretrpljene škode.
Keywords: strah, nepremoženjska škoda, primarni strah, sekundarni strah, pravična denarna odškodnina za strah
Published in ReVIS: 09.03.2021; Views: 2454; Downloads: 275
Full text (741,44 KB) |
59. Sposobnost zagotavljanja likvidnosti podjetja z razpoložljivimi viri financiranjaMarko Ćućić, 2021, undergraduate thesis Abstract: Financiranje podjetja oziroma poslovnega subjekta lahko opredelimo kot zagotavljanje finančnih sredstev običajno v obliki denarja ali drugih vrednot, kot sta trud ali čas, s čimer naj bi se učinkovito in uspešno izvajal poslovni proces ter dosegli cilji posameznega programa ali projekta podjetja.
Vire financiranja razdelimo v lastniške in dolžniške. Lastniški so kapital, ki predstavlja trajen vir financiranja in se v podjetju krepi predvsem z njegovim uspešnim poslovanjem in ustvarjanjem dobička, medtem ko so dolžniški viri financiranja razne oblike dolgov, ki imajo lahko dolgoročni ali kratkoročni značaj. Izbira primernega vira financiranja je za podjetje ključnega pomena.
Keywords: financiranje, viri financiranja, podjetje, kapital, dolg, poslovni proces
Published in ReVIS: 03.03.2021; Views: 1372; Downloads: 95
Full text (906,02 KB) |
60. |
