131. Človekovo dostojanstvo in skrbništvo za odrasle osebe z demenco : magistrska nalogaMihael Leban, 2021, master's thesis Abstract: Naloga se osredotoča na postopek postavitve osebe z demenco pod skrbništvo in spoštovanje njenega dostojanstva pred, med in po zaključku tega postopka. V prvem delu je obrazložena demenca kot duševna bolezen z različnim izvorom, posledicami in pojavnostjo. Drugi del vsebuje opis postopka postavitve pod skrbništvo po veljavnem Družinskem zakoniku in Zakonu o nepravdnem postopku z vidika uporabnosti te zakonodaje za osebe z demenco. Poudarek je na vlogi strokovnih delavcev CSD skozi naloge, ki jih ti imajo v začetni fazi ugotavljanja potreb, v fazi podaje mnenja sodišču o osebi skrbnika, v zaključni fazi popisa premoženja ter dalje po postavitvi osebe pod skrbništvo v okviru izvajanja skrbništva oz. v okviru spremljanja skrbnikovega dela s strani CSD. Sledi opredelitev pojma človekovega dostojanstva v pravnih mednarodnih in nacionalnih aktih. Empirični del vsebuje intervjuje strokovnih delavcev CSD, ki delajo z osebami z demenco. Njihovo delo zajemajo javna pooblastila in naloge na področju varstva odraslih, predvsem skrbništvo nad odraslimi osebami, poleg tega pa tudi delo z uporabniki s težavami v duševnem zdravju, naloge v zvezi s preprečevanjem nasilja nad starimi in storitev prve socialne pomoči starim osebam. V okviru dvodimenzionalnosti človekovega dostojanstva se naloga posveča temi realizacije dostojanstva oseb z demenco v postopku prehoda pod skrbništvo. Magistrska naloga je zaključena z ugotovitvami empiričnega dela, ki problematizirajo obstoječo ureditev postopka postavitve pod skrbništvo z vidika novih možnosti za udejanjanje človekovega dostojanstva oseb z demenco. Predstavljen je pomen neformalnih oblik pomoči, ki jih osebe z demenco prejemajo, če niso sprejete v institucionalno varstvo ter pomen prepoznavanja potreb oseb z demenco in njenih vrednot s strani strokovnih delavcev predvsem takrat, ko ta ne zmore izraziti lastnih misli in želja. Pri vsem tem je v odnosu z osebo z demenco pomemben njej prilagojen način komunikacije.
Keywords: demenca, oseba z demenco, človekovo dostojanstvo, skrbništvo, Center za socialno delo, magistrske naloge
Published in ReVIS: 05.05.2022; Views: 892; Downloads: 125
 Full text (1,23 MB) |
132. |
133. |
134. |
135. Vpliv epidemije COVID-19 na družinsko življenje : diplomsko deloNina Pintar, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo družino v povezavi s predrugačenim načinom življenja ter obliko vzgoje in izobraževanja kot eno izmed posledic epidemije covida19. S pomočjo strokovnih priporočil smo poskušali odgovoriti na vprašanje, ali je epidemija negativno vplivala na proces izobraževanja in kakšne rešitve so bile na tem področju implementirane v Republiki Sloveniji. Zanimali so nas predvsem ukrepi glede sprememb v delovanju vzgojno-izobraževalnih zavodov ter kako je to vplivalo na otroke s posebnimi potrebami in socialno ogrožene družine. Na kratko smo se dotaknili tudi dela na domu in izpostavili, kako takšen institut rešuje vprašanja vsakodnevnih izzivov ter usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Obravnavali bomo tudi odsotnost starša z dela zaradi obveznosti varstva otroka v okviru instituta višje sile. Z Odlokom o začasni delni omejitvi gibanja ljudi je bilo delno omejeno prehajanje občinskih meja, kar so si številni starši razlagali kakor razlog za omejitev ali prekinitev stika otroka s staršem, s katerim ne živi. V diplomskem delu smo raziskali pravico do stika ter z metodo spraševanja v pogovoru z mediatorko in odvetnico ter strokovno delavko centra za socialno delo podrobneje raziskali izzive, ki so ob tem morebiti nastali. Končni del diplomskega dela obravnava nasilje v družini s hipotezo, da se v situacijah, kot je epidemija, le-to poveča. Pregledali smo statistične podatke, zbrane v poročilih o delu policije, ter podatke nevladnih organizacij. Raziskali smo preventivne ukrepe na tem področju, v zaključku pa smo raziskali tudi, kako je bilo na državni ravni poskrbljeno za družine v okviru ukrepov za odpravljanje in omilitev posledic epidemije
Keywords: epidemija, pandemija, delo na domu, družinsko nasilje v času epidemije, mediacija, pravica do stika, center za socialno delo
Published in ReVIS: 13.01.2022; Views: 1502; Downloads: 133
Full text (781,28 KB) |
136. Namestitev otroka v rejništvo : diplomsko deloNeja Bratuša, 2021, undergraduate thesis Abstract: Rejništvo spada na področje družinskega prava. Leta 2017 je bil sprejet novi Družinski zakonik, ki je zamenjal oziroma nadomestil Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, uporabljati pa se je začel leta 2019. Rejništvo je posebna oblika vzgoje in varstva in je namenjeno otrokom, ki zaradi različnih razlogov ne morejo bivati pri svoji družini. Ključni namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, zagotovijo vzgoja, izobraževanje, zdrava rast, skladen osebnostni razvoj ter usposobitev za samostojno življenje in delo. Sodišče odloči o namestitvi otroka v rejništvo in o imenovanju rejnika, center za socialno delo pa potem sklene z rejnikom rejniško pogodbo, s katero je opredeljeno rejniško razmerje s pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Diplomska naloga obravnava predvsem področje odmerjanja in regulacije rejnine in rejništvo, ki se opravlja kot poklic, pri čemer sem se spraševala, ali so dopustne zlorabe. S pomočjo metode deskripcije sem prišla do zaključka, da je nov Družinski zakonik to področje drugače uredil, saj je po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih o namestitvi otroka odločal center za socialno delo, sedaj pa o tem odloča sodišče. Zaradi tega menim, da je namestitev v rejništvo bolj regulirana ter sistemsko urejena in je tako bistveno manj možnosti za morebitne zlorabe
Keywords: rejništvo, rejnina, center za socialno delo, Družinski zakonik, rejniška pogodba
Published in ReVIS: 13.01.2022; Views: 1118; Downloads: 121
Full text (342,04 KB) |
137. |
138. Varstvo in vzgoja otroka, preživljanje otroka in otrokovi stiki po razvezi zakonske zveze : diplomsko deloKaja Kern, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu se bomo ukvarjali z vprašanjem položaja mladoletnih otrok ob razpadu ali razvezi zakonske ali zunajzakonske zveze ter njihovimi pravicami, ki jim pripadajo v vseh postopkih, kjer se odloča o ključnih vprašanjih otrok. Starši imajo glavno in enako odgovornost pri varstvu in vzgoji otroka ter pri njegovem razvoju, upravičeni pa so tudi do pomoči države pri izvajanju svoje odgovornosti. O dodelitvi otrok v vzgojo in varstvo, preživljanju otroka in otrokovih stikih odloči sodišče na podlagi presoje o tem, pri katerem od staršev bo otroku zagotovljena večja korist. Če je to med staršema sporno, si sodišče pri odločitvi praviloma pomaga z mnenjem Centra za socialno delo in otrokovim mnenjem. Otrokovo mnenje se upošteva, če ga je sposoben izraziti sam ali preko nekoga, ki mu zaupa. Sodišče lahko v postopku otroku postavi posebnega zastopnika (zagovornika otroka), ki vzpostavi stik z otrokom in nato sodišču sporoča njegovo videnje in otrokove želje. V primeru, da je otrok ogrožen, se med postopkom lahko sprejmejo tudi začasne odredbe. S sprejetjem Družinskega zakonika je na področju družinskega prava prišlo do nekaterih sprememb na obravnavanem področju postopka za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih, ki jih bomo prikazali v okviru diplomskega dela
Keywords: varstvo in vzgoja otroka, preživljanje otroka, stiki z otrokom, Center za socialno delo, načelo največje koristi otroka, mnenje otroka, varuh otrokovih koristi
Published in ReVIS: 10.01.2022; Views: 986; Downloads: 95
Full text (1,06 MB) |
139. Fleksibilna oblika zaposlitve : delo na domuAlma Mevc, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je obravnavano delo na domu, kot ena izmed oblik fleksibilne zaposlitve. Delo na domu ne predstavlja nekega zgolj začasnega trenda, temveč postaja ena izmed oblik dela, ki se bo v prihodnosti vse pogosteje pojavljala. Tako v državah v razvoju kot tudi v razvitem svetu se delo na domu v zadnjih letih vse bolj uveljavlja. Tudi v slovenski zakonodaji je institut delo na domu urejen že dlje časa. Temeljni pravni vir, ki v Republiki Sloveniji ureja delo na domu, je Zakon o delovnih razmerjih. Pomembna novost, ki je bila leta 2013 uvedena z novim Zakonom o delovnih razmerjih, je ta, da lahko sedaj delavec zgolj del delovnega časa opravlja delo na domu. Delo na domu omogočajo različne oblike dela, ki jih delavci lahko opravljajo na svojem domu ali v drugih prostorih, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Od ostalih oblik zaposlovanja se delo na domu razlikuje v kraju opravljanja dela. Med delo na domu uvrščamo tudi delo na daljavo, kjer delavec pri opravljanju dela uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Vzroki za opravljanje dela na domu so različni. Delo na domu predstavlja eno izmed pravnih področij, ki se je v preteklosti precej hitro spreminjalo, kar velja še danes. Za nadaljnji razvoj dela na domu so nenehne spremembe na tem področju nujne.
Keywords: fleksibilnost, delo na daljavo, delo na domu, zaposlovanje, kraj opravljanje dela
Published in ReVIS: 30.12.2021; Views: 887; Downloads: 116
Full text (1011,28 KB) |
140. |
