1. |
2. Koncesije na primarni ravni zdravstvenega sistema v dolenjski regijiLara Gašperšič, 2024, not set Abstract: V Sloveniji koncesije predstavljajo ključni način za zagotavljanje določenih zdravstvenih storitev. Gre za mehanizem, kjer se določenim zasebnim izvajalcem podeli pravica do izvajanja zdravstvenih dejavnosti, običajno na primarni ravni zdravstvenega sistema. Ta model omogoča raznolikost ponudbe zdravstvenih storitev, vendar se sooča tudi z izzivi nadzora, kakovosti storitev ter zagotavljanjem enake dostopnosti do oskrbe za vse prebivalce.
V prvem delu diplomske naloge so predstavljeni ključni pojmi in opredelitve javne uprave, javne službe, zgodovina zdravstvenega sistema v Sloveniji, uvedba koncesijskega sistema, podrobneje je razložena definicija pojma koncesij.
V drugem delu diplomske naloge so s pomočjo intervjuja pridobljeni podatki, s katerimi je narejen pregled in prikaz koncesij na primarni ravni zdravstvenega sistema v dolenjski regiji. Koncesionarjem je zastavljenih 19 vprašanj vezanih na njih, njihovo koncesijo in njihovo delo
Keywords: Javni sektor, javne službe, zdravstvo, koncesije, korupcija
Published in ReVIS: 22.04.2024; Views: 304; Downloads: 8
 Full text (904,27 KB) |
3. |
4. |
5. Nezgode pri delu in odškodninska odgovornost : magistrsko deloJana Vrtovec, 2023, master's thesis Abstract: Osamosvojitev Republike Slovenije in sprejem Ustave leta 1991 sta narekovala potrebo po ureditvi celotnega pravnega reda v novonastali državi. Prišlo je do spremembe družbene in ekonomske ureditve, kar se je še posebej odrazilo na področju zakonskega urejanja v magistrskem delu obravnavanega področja odškodninske odgovornosti delodajalcev, delovnih razmerij ter področja varnosti in zdravja. Pomemben cilj tranzicije je bil vzpostavitev pravne države in sprejem sodobne zakonodaje. V prvem delu magistrskega dela je bil z metodo zbiranja gradiva, deskriptivno in kompilacijsko metodo proučen potek sprejemanja zakonodaje in ugotovljeno, da je Republika Slovenija ratificirala in v notranjo zakonodajo vključila nadnacionalne in mednarodne vire, ki urejajo področje varnosti in zdravja pri delu kot tudi vire s področja delovnih razmerij. Z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu so bile vse do tedaj sprejete direktive s področja varstva in zdravja pri delu prenesene v naš pravni red. Na njegovi osnovi je bila leta 2003 sprejeta Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu. Pomanjkljivost Resolucije je bila, da ni določila nosilcev, rokov, potrebnih finančnih virov in kazalcev za spremljanje njenega izvajanja. Leta 2011 je bil sprejet posodobljen Zakon o varnosti in zdravju pri delu, leta 2018 pa nova Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027. Izvedbeni dokumenti tega nacionalnega programa so triletni akcijski načrti, v katerih so določeni ukrepi, izvajalci ukrepov, finančni viri, potrebni za izvedbo ukrepov, roki in način spremljanja izvedbe ukrepov. V magistrskem delu je bilo s statistično analizo podatkov o številu nezgod pri delu za obdobje 2016 do 2020 ugotovljeno, da je število nezgod navkljub sodobni zakonodaji še vedno previsoko. Letno se zgodi povprečno 9.550 nezgod, od tega 15 do 17 s smrtnim izidom. V magistrskem delu so opisane še vrste in podlage za odškodninsko odgovornost s posebnim poudarkom na odškodninski odgovornosti delodajalcev. V raziskovalnem delu magistrskega dela so bile raziskane in analizirane nezgode pri delu v javnem sektorju, javni upravi in Policiji.
Keywords: nezgoda pri delu, odškodninska odgovornost, javni sektor, delodajalec, delavec
Published in ReVIS: 01.06.2023; Views: 662; Downloads: 83
Full text (941,81 KB) |
6. |
7. |
8. Vpliv promocije zdravja na absentizem v javnem sektorju : magistrsko deloStaša Krajnc, 2021, master's thesis Abstract: Težave z naraščanjem oziroma neuspešnim obvladovanjem zdravstvenega absentizma ima tudi Republika Slovenija in to že veliko let. Eden od načinov, kako se tako država kot posamezni delodajalci s tem spopadajo, je tudi izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu, saj zaposleni tam preživijo več kot polovico svojega življenja in ni nepomembno, kako se v delovnem okolju počutijo. Projekt promocije zdravja na delovnem mestu je v svoji osnovi večstranski, saj naj ne bi vplival na zdravje in zadovoljstvo zaposlenega le v času opravljanja dela na delovnem mestu, temveč tudi v njegovem zasebnem življenju, ne glede na to, da se promocija zdravja izvaja s strani delodajalcev in za potrebe zaposlenih pri opravljanju njihovega dela. Magistrska naloga predstavlja celoten projekt promocije zdravja na delovnem mestu ter raziskuje načine, na katerega se predvsem v javnem sektorju promocija zdravja izvaja. Prav tako se ugotavlja ali le-ta vidneje vpliva na obvladovanje zdravstvenega absentizma ali morda na njene rezultate premočno vplivajo drugi dejavniki, katerih še tako skrbno načrtovana in izvajana promocija zdravja ne more preseči. Ti dejavniki imajo svoje korenine tako v zakonodaji, kot financah in nenazadnje v samem zdravstvenem sistemu naše države
Keywords: absentizem, promocija zdravja na delovnem mestu, strategija, čakalne dobe, javni sektor
Published in ReVIS: 25.08.2022; Views: 873; Downloads: 82
Full text (944,08 KB) |
9. Ponovna uporaba informacij javnega značaja : diplomsko deloSimon Klevže, 2021, undergraduate thesis Abstract: Ponovna uporaba informacij javnega značaja je aktualna tema zaradi dodane vrednosti, ki jo prinaša zasebnemu sektorju in državljanom. Pri raziskovanju tematike je bila uporabljena opisna metoda, metoda analize odločb informacijskega pooblaščenca in analize podatkov na portalu OPSI ter polstrukturiran intervju z enajstimi mestnimi občinami in eno občino. Namen in cilj diplomskega dela je predstaviti dejansko stanje glede ponovne uporabe informacij javnega značaja, razloge za neobjavo informacij za ponovno uporabo, razloge za predolgo trajanje postopkov ob zavrnitvi Zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja ter podati predloge za ureditev problematike. Ugotovitve iz intervjuja kažejo, da je večina občin seznanjenih z objavo informacij javnega značaja. Polovica objavlja vse zbirke iz pristojnosti posameznega organa na spletni strani občine (na svetovnem spletu), dobra četrtina pripravlja podatke za objavo na svetovnem spletu. Največ jih meni, da je razlog za neobjavo v tem, ker objava povzroča dodatno delo, nekoliko manj pa jih meni, da je razlog neobjave v tem, da predpisi izrecno ne določajo svetovnega spleta kot mesta za objavo informacij javnega značaja za ponovno uporabo. Analizirani primeri kažejo, da je razlog za predolgo trajanje postopkov pridobitve informacij javnega značaja dolg postopek odločanja Informacijskega pooblaščenca, Upravnega sodišča in organa, na katerega je vloga prosilca naslovljena. Ukrep za spodbuditev objave odprtih podatkov bi bil predpisan katalog podatkov za ponovno uporabo in objava sodne prakse, katere so bile koristi od sedaj objavljenih podatkov pa tudi zaposlitev osebe na MJU, ki bi skrbela za objavo podatkov na portalu OPSI, in določitev sankcij za neobjavo odprtokodnih podatkov javnega značaja
Keywords: ponovna uporaba informacij javnega značaja, razširjenost, pravna ureditev, dostopnost, javni sektor
Published in ReVIS: 01.07.2022; Views: 778; Downloads: 50
Full text (1,12 MB) |
10. Analiza zaposlovanja invalidov v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije : magistrsko deloVojko Breznik, 2021, master's thesis Abstract: Odnos delodajalcev do invalidov in verjetnost njihove diskriminacije močno vplivata na njihovo vključevanje na trg dela, zato zaposlovanje invalidov predstavlja velik izziv v zasebnem sektorju in še večjega v javnem. Tema je pomembna, ker sta invalidom z enakopravno obravnavo pri zaposlovanju omogočena družbena vključenost in samostojno življenje. V magistrskem delu je uvodoma proučena širša normativna ureditev pravic invalidov v mednarodnem in regionalnem okolju, v Evropski uniji in slovenski ureditvi, s poudarkom na njihovem zaposlovanju. Izvedena je raziskava o zaposlovanju invalidov v izbrani javni instituciji z namenom preveriti stanje zaposlenih invalidov in raziskati vpliv dejavnikov zaposlovanja invalidov na kadrovike pri njihovi odločitvi o morebitni zaposlitvi delavca invalida. Na podlagi izvedene raziskave je mogoče ugotoviti, da se je večina kadrovikov pri svojem delu v preteklosti že srečala z zaposlitvijo invalidov, to izkušnjo opisala kot pozitivno in načelno izrazila naklonjenost zaposlovanju invalidov v delovnem okolju. Kadroviki, ki so v preteklosti že zaposlovali invalide, imajo bolj naklonjena stališča o njihovemu zaposlovanju v primerjavi s tistimi, ki teh izkušenj nimajo. Kot najpomembnejši razlog za zaposlitev invalida se je izkazala ohranitev zaposlitve delavca, ki je postal invalid med zaposlitvijo, kar je mogoče pripisati zavedanju pomena družbene odgovornosti pri zaposlovanju. Rezultati raziskave na splošno kažejo, da je seznanjenost s področjem zaposlovanja invalidov med kadroviki pomanjkljiva. Ti rezultati lahko služijo kot izhodišče za nadaljnje poglabljanje v problematiko zaposlovanja invalidov in bolj vključujoče razumevanje načela družbene odgovornosti in zagotavljanja enakih možnosti pri zaposlovanju invalidov, sploh med delodajalci javnega sektorja.
Keywords: invalidi, trg dela, javni sektor, kadroviki, dejavniki zaposlovanja
Published in ReVIS: 24.03.2022; Views: 1042; Downloads: 0 |
