Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Ker lahko na stres gledamo z več vidikov, ga posledično tudi različni strokovnjaki različno definirajo. Stres je normalen odziv na različne situacije in življenjske dogodke, s katerimi se posamezniki dnevno soočamo. Stres avtorji največkrat opredeljujejo kot psihološki, fiziološki in vedenjski odgovor na posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privajati na notranje ter zunanje dražljaje. Stres je rezultat številnih kompleksnih dejavnikov in njihove interakcije, kot je interakcija med stresorji in zaznavanjem stresa posameznika. Nekateri dogodki so lahko že sami po sebi boleči, kot je npr. smrt ljubljene osebe ali neozdravljiva bolezen. Večina stresorjev, s katerimi se posameznik sreča pa so vsakodnevne težave. Njegovo zaznavanje teh dogodkov je odvisno predvsem od osebne zaznave teh stresorjev. Nekateri ljudje so uspešnejši pri soočenju s stresnimi situacijami, drugi pa se nanje odzivajo z večjo stopnjo stresa. V magistrskem delu smo raziskali kako “vsakodnevni stres” oziroma stres, ki ne izvira iz življenjsko ogrožajočih stresorjev, kot so soočenje s smrtjo, napad ali življenjsko ogrožajoče bolezni vpliva na posameznika. S pomočjo kvalitativnega raziskovanjem smo ugotovili kakšni so kognitivni dejavniki (negativne avtomatske misli, pravila in jedrna prepričanja) posameznika v stresni situaciji in kako ti vplivajo na pojavljanje in obvladovanje stresa pri posameznikih. Raziskali smo kako se posamezniki uspešno ali neuspešno soočajo s stresom in kaj pri tem doživljajo.
Keywords: stres, vrste stresa, simptomi stresa, psihološka narava stresa, kognitivna ocena, kognitivno vedenjska terapija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1015; Downloads: 92
Full text (1,66 MB)

Abstract: Anksioznost je doživeta kot pretiran strah, kot odziv na bolj ali manj nepomembne dražljaje. Simptomi anksioznosti se izražajo na telesni, čustveni, miselni in vedenjski ravni. Na telesni ravni se kažejo kot povišana vzburjenost simpatičnega živčevja; na miselni ravni kot rigidno, zaskrbljeno, katastrofično razmišljanje; na čustveni ravni osebo spremlja napetost in hromeč strah, na vedenjski ravni pa uporablja varna vedenja izogibanja, pretiranega nadzora in pretirane zaskrbljenosti. Anksioznost vzdržuje strah pred ponovnim napadom anksioznosti in neželenimi posledicami, ki bi jih to stanje lahko povzročilo. Opisane vrste anksioznosti so: obsesivno kompulzivna motnja, posttravmatska stresna motnja, socialna anksioznost, fobije, panična motnja in generalizirana anksiozna motnja. Kako bo anksioznost vplivala na življenje posameznika, je odvisno od odnosa, ki ga razvije do nje. Posameznik lažje shaja z njo, če sprejme svoja anksiozna in panična doživljanja, ne da bi jih zavračal ali se jim izogibal. Opisali smo različne možne strategije samopomoči, kot so izpostavljanje, tehnike sprostitve, preusmerjanja pozornosti, prepoznavanja avtomatskih misli in ustvarjanja alternativnih interpretacij dogodkov. Z raziskavo smo potrdili domnevo, da posamezniki poskušajo omiliti doživljanje tesnobe z uporabo bolj ali manj uspešnih načinov spopadanja z njo. Spontano razvijejo in uporabljajo tehnike samopomoči, podobne tem, ki so v literaturi teoretično obdelane in se uporabljajo v psihoterapiji. Posamezniki, ki pri spopadanju s svojo anksioznostjo v večji meri uporabljajo strategije samopomoči in v manjši meri varna vedenja, so pri obvladovanju svojih težav z anksioznostjo oziroma življenja bolj uspešni.
Keywords: anksioznost, samopomoč, strategije, reševanje problemov, magistrske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1192; Downloads: 92
Full text (1,02 MB)

Abstract: V diplomski nalogi obravnavam povezavo med razumevanjem osebne svobode in oblikovanimi stili navezanosti v primarni družini ter kasneje v partnerskem odnosu. Posebej sem se posvetila partnerskemu odnosu in izbiri partnerja. Izhajala sem iz dejstva, da stil navezanosti, ki ga oseba oblikuje v otroštvu vpliva tudi na razumevanje svobode. Pri svojih intervjuvancih sem skušala najprej ugotoviti, kako so v primarni družini razumeli pojem osebne svobode, nato sem to povezala s stilom navezanosti, ki ga je sogovornik oblikoval. Zanimalo me je, kakšno sporočilo o svobodi izhaja iz različnih stilov navezanosti. V nadaljevanju sem raziskovala, ali so sogovorniki stil navezanosti prenesli tudi v svoj partnerski odnos, oziroma ali so si izbrali partnerja, ki jim je omogočil nadaljevanje prvotnega stila navezanosti. Moja kvalitativna raziskava črpa izhodišča iz teorije navezanosti Johna Bowlbyja in Mary Ainsworth. V vprašanjih za polstrukturiran intervju pa sem skušala zajeti temeljne potrebe, ki naj bi jih posameznik zadovoljil v družini, kot jih navaja Gabi Čačinovič-Vogrinčič. Opravila sem štiri poglobljene polstrukturirane intervjuje, s tremi ženskami in enim moškim. Hipoteze sem preverjala s pomočjo opisov stilov navezanosti Johna Bowlbyja in Mary Ainsworth ter Intervjuja navezanosti v odraslosti. Zavedam se, da je pojem svobode zelo kompleksen, vendar sem v kontekstu diplomske naloge iskala predvsem morebitne dejavnike psihičnega ali celo fizičnega nasilja v odnosih. Prav tako sem preverjala prisotnost fleksibilnih ali nefleksibilnih prepričanj, prisotnost sprejemanja in spoštovanja. Rezultati so pokazali, da se stili navezanosti iz otroštva v večini primerov prenesejo tudi v partnerski odnos, kar pomeni, da so si intervjuvanci izbrali partnerja, ki jim je tak stil omogočil. Odgovori so še pokazali, da so sogovorniki v partnerskem odnosu navadno zadovoljili enake potrebe kot v primarni družini. Ker sem pri vsakem odgovoru skušala oceniti tudi prisotnost »svobode«, sem pričakovano prišla do ugotovitve, da je bil v varno navezanih družinah, pojem osebne svobode neprimerno bolj prisoten kot pri ostalih. Te družine so izkazovale več strpnosti, spoštovanja, člani družine so si bolj zaupali in večkrat so med seboj podelili čustva.
Keywords: družina, partnerstvo, osebna svoboda, stili navezanosti, ljubezen, diplomske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1037; Downloads: 79
Full text (1021,69 KB)

Abstract: V nalogi bom predstavila, da je anoreksija nervoza (v nadaljevanju AN) mnogo več kot to. Izpostavila bom, da ne gre za le problem s hrano, temveč gre za življenjsko ogrožajoč način spopadanja z lastnimi čustvenimi težavami posameznika, ki se kaže v spremenjenem odnosu do hrane in hranjenja. V teoretičnem delu bom sprva nekaj besed namenila motnjam hranjenja, opozorila bom na pomembno razlikovanje med motnjami hranjenja in prehranjevanjem ter se v nadaljevanju osredotočila zgolj na AN kot najbolj prepoznano motnjo hranjena. Po predstavitvi simptomov omenjene motnje hranjenja me bodo zanimale klinične značilnosti in diagnostična merila za AN, pri čemer bom nekaj več pozornosti namenila osrednjemu diagnostičnemu merilu, tj. moteni predstavi o lastnem telesu bolnika z AN, saj naj bi skladno z mojo hipotezo bolniki z AN vztrajno doživljali svoje telo kot preobilno. V nalogi bom vsa poglavja vseskozi dopolnjevala z osebnimi izpovedmi in izkušnjami bolnikov z AN. Teoretični del naloge bom zaključila s podrobnejšo predstavitvijo zdravljenja AN, kjer bom nekaj pozornosti namenila ne le metodam in pristopom zdravljenja, pač pa tudi predstavitvi izsledkov raziskave o izkušnjah in stališčih staršev pri skrbi za mladostnika z AN. Glede na to, da naloga temelji na sekundarno obdelanih podatkih, bom v empiričnem delu predstavila in analizirala tri raziskave, na podlagi katerih bom potrdila ali zavrnila postavljene hipoteze. Prva raziskava bo osredotočena na zagotavljanje empirično utemeljenega in klinično veljavnega koncepta o moteni telesni predstavi bolnika z AN. Druga bo dala dober vpogled v notranji konflikt oziroma ambivalentnost, ki jo bolniki čutijo do AN. Predstavitev tretje pa bo primerjava pogledov bolnikov, staršev in zdravstvenega osebja na sposobnost zavedanja in zaznavanja čustev pri bolnikih z AN. Analize omenjenih raziskav bodo podlaga za dve potrditvi v nalogi postavljenih hipotez in eno delno potrditev hipoteze.
Keywords: motnje hranjenja, anoreksija nervoza, motena predstava, telo, zdravljenje, magistrske naloge
Published in ReVIS: 12.01.2021; Views: 1294; Downloads: 115
Full text (1,54 MB)

Abstract: Čeprav uporaba psihedeličnih snovi sega že v obdobje »primitivnih« družb v vseh kulturah, večini še vedno predstavlja tabu. Zato smo v diplomski nalogi želeli raziskati, kakšne so prednosti in slabosti učinkov psihedeličnih substanc pri zdravljenju. V tem okviru smo raziskali, na kakšen način ljudje psihedelične substance uporabljajo za zdravljenje in kakšna so morebitna tveganja, ki jih prinašajo. Nalogo smo razdelili na dva dela. Prvi del zajema teoretični pregled literature, s katero smo osvetlili ključne pojme psihedelikov, predvsem v povezavi s psihoterapijo. V empiričnem delu naloge smo uporabili kvalitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja s šestimi osebami, ki so že večkrat uživale psihedelične substance. S tem smo pridobili poglobljeno razumevanje delovanja psihedelikov iz prvoosebnih izkušenj. Ugotovili smo, da sama psihedelična izkušnja poteka na celostnem nivoju, med izkušnjo uporabniki dostopajo do nezavednega, kar je terapevtska vrednost psihedelika. Vendar so izkušnje lahko zelo neprijetne in težke, zato je za dosego pozitivnih učinkov psihedelikov potrebna uporaba v kontroliranem okolju z usposobljeno osebo in s poudarkom na integraciji. Slednje je pomembno tudi zaradi možne potencialno problematične predstave vizij, ki jih uporabniki doživljajo pod vplivom psihedelikov, saj jih uporabniki interpretirajo s svojim umom na način, ki jim najbolj ustreza, s čimer se lahko popači dejansko sporočilo, ki je bilo dano v psihedelični izkušnji.
Keywords: psihedelik, LSD, zdravljenje, raziskave, zavest, diplomske naloge
Published in ReVIS: 12.01.2021; Views: 1195; Downloads: 104
Full text (1,62 MB)