21. Vpliv kognitivnih konstruktov na pojavljanje in obvladovanje stresa : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeJan Valenčič, 2017, master's thesis Abstract: Ker lahko na stres gledamo z več vidikov, ga posledično tudi različni strokovnjaki različno
definirajo. Stres je normalen odziv na različne situacije in življenjske dogodke, s katerimi se
posamezniki dnevno soočamo. Stres avtorji največkrat opredeljujejo kot psihološki, fiziološki
in vedenjski odgovor na posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privajati na notranje ter
zunanje dražljaje. Stres je rezultat številnih kompleksnih dejavnikov in njihove interakcije,
kot je interakcija med stresorji in zaznavanjem stresa posameznika. Nekateri dogodki so lahko
že sami po sebi boleči, kot je npr. smrt ljubljene osebe ali neozdravljiva bolezen. Večina
stresorjev, s katerimi se posameznik sreča pa so vsakodnevne težave. Njegovo zaznavanje teh
dogodkov je odvisno predvsem od osebne zaznave teh stresorjev. Nekateri ljudje so
uspešnejši pri soočenju s stresnimi situacijami, drugi pa se nanje odzivajo z večjo stopnjo
stresa.
V magistrskem delu smo raziskali kako “vsakodnevni stres” oziroma stres, ki ne izvira iz
življenjsko ogrožajočih stresorjev, kot so soočenje s smrtjo, napad ali življenjsko ogrožajoče
bolezni vpliva na posameznika. S pomočjo kvalitativnega raziskovanjem smo ugotovili
kakšni so kognitivni dejavniki (negativne avtomatske misli, pravila in jedrna prepričanja)
posameznika v stresni situaciji in kako ti vplivajo na pojavljanje in obvladovanje stresa pri
posameznikih. Raziskali smo kako se posamezniki uspešno ali neuspešno soočajo s stresom in
kaj pri tem doživljajo.
Keywords: stres, vrste stresa, simptomi stresa, psihološka narava stresa, kognitivna ocena, kognitivno vedenjska terapija, magistrske naloge Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1011; Downloads: 92 Full text (1,66 MB) |
22. Vloga metakognicije v kognitivno-vedenjski terapiji : magistrska nalogaJaka Čokl, 2018, master's thesis Abstract: Magistrska naloga z naslovom Vloga metakognicije v kognitivno-vedenjski terapiji predstavlja
teoretično in empirično raziskavo metakognicije ter njenega odnosa s kognitivno-vedenjsko
terapijo. Naloga se deli na dva dela. V prvem, teoretičnem delu predstavim metakognicijo ter
njene ožje in širše pojme, ki se navezujejo nanjo. Tako naloga poleg metakognicije vsebuje
krajšo predstavitev samoreflektivne zavesti, mindsight ali notranjega pogleda po Sieglu
(2010), vpogleda, projeciranega jaza, metakognitivne regulacije z njenimi komponentami,
osnov metakognitivne terapije in metakognicije z anatomskega vidika. Predstavim tudi
obstoječi osnovni kognitivni model, v katerega na novo umestim metakognicijo. Vsi našteti
elementi so med seboj sorodni in predstavljeni v povezavi z metakognicijo.
V drugem, empiričnem delu magistrske naloge zastavim raziskovalni vprašanji, ki izhajata iz
teoretičnega dela naloge in s katerima skušam zajeti bistvo naslovnega problema. V
nadaljevanju postavim hipotezi, ki povzemata moje ugotovitve iz teoretičnega in empiričnega
dela naloge ter odgovorita na zastavljeni raziskovalni vprašanji. Empirični del vsebuje
kvalitativno analizo polstrukturiranega intervjuja z osebo, ki je imela s psihoterapijo pozitivno
izkušnjo. Tak izbor se mi zdi smiseln, ker želim opazovati komponente metakognicije in
sorodnih pojmov, ki se direktno ali indirektno pojavljajo v več fazah celotnega okrevanja.
Prednost izbora je tudi v tem, da je okrevanje že za intervjuvano osebo, ker tako lahko laže
reflektira dogajanje v času okrevanja. V kvalitativni analizi intervjuja, ki je potekala v šestih
fazah po postopku Lamut in Macur (2012), sem poiskal pojme, ki zajemajo metakognicijo ali
njene sorodne pojave, in jih razvrstil v različne kategorije metakognicije. V nadaljevanju
izpeljem odnose med šestimi postavljenimi kategorijami metakognicije in kognitivno-vedenjske terapije. Nalogo zaključim s povzetkom ugotovitev, kje in kako vstopa
metakognicija v kognitvno-vedenjsko terapijo in s tem dopolnim njen obstoječi model. Keywords: metakognicija, kognitivno-vedenjska terapija, upravljanje, nadziranje, metakognitivna regulacija, magistrske naloge Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1010; Downloads: 35 Link to full text This document has many files! More... |
23. Strategije samopomoči pri obvladovanju anksioznosti : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeEva Manfreda, 2017, master's thesis Abstract: Anksioznost je doživeta kot pretiran strah, kot odziv na bolj ali manj nepomembne dražljaje.
Simptomi anksioznosti se izražajo na telesni, čustveni, miselni in vedenjski ravni. Na telesni
ravni se kažejo kot povišana vzburjenost simpatičnega živčevja; na miselni ravni kot rigidno,
zaskrbljeno, katastrofično razmišljanje; na čustveni ravni osebo spremlja napetost in hromeč
strah, na vedenjski ravni pa uporablja varna vedenja izogibanja, pretiranega nadzora in
pretirane zaskrbljenosti. Anksioznost vzdržuje strah pred ponovnim napadom anksioznosti in
neželenimi posledicami, ki bi jih to stanje lahko povzročilo. Opisane vrste anksioznosti so:
obsesivno kompulzivna motnja, posttravmatska stresna motnja, socialna anksioznost, fobije,
panična motnja in generalizirana anksiozna motnja. Kako bo anksioznost vplivala na življenje
posameznika, je odvisno od odnosa, ki ga razvije do nje. Posameznik lažje shaja z njo, če
sprejme svoja anksiozna in panična doživljanja, ne da bi jih zavračal ali se jim izogibal.
Opisali smo različne možne strategije samopomoči, kot so izpostavljanje, tehnike sprostitve,
preusmerjanja pozornosti, prepoznavanja avtomatskih misli in ustvarjanja alternativnih
interpretacij dogodkov. Z raziskavo smo potrdili domnevo, da posamezniki poskušajo omiliti
doživljanje tesnobe z uporabo bolj ali manj uspešnih načinov spopadanja z njo. Spontano
razvijejo in uporabljajo tehnike samopomoči, podobne tem, ki so v literaturi teoretično
obdelane in se uporabljajo v psihoterapiji. Posamezniki, ki pri spopadanju s svojo
anksioznostjo v večji meri uporabljajo strategije samopomoči in v manjši meri varna vedenja,
so pri obvladovanju svojih težav z anksioznostjo oziroma življenja bolj uspešni. Keywords: anksioznost, samopomoč, strategije, reševanje problemov, magistrske naloge Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1189; Downloads: 92 Full text (1,02 MB) |
24. Psihološka priprava športnika : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeDamjan Verhovc, 2016, master's thesis Abstract: Psihološka priprava v športu postaja ena ključnih strategij za izboljšanje tekmovalnega rezultata
posameznega športnika in športnih ekip. Svetovalni in pedagoški proces sta bistvena pristopa,
ki se uporabljata pri tovrstni pripravi športnika. Tehnike in metode psihološke priprave v športu
so večinoma tehnike kognitivno vedenjske terapije, kar pomeni, da gre pri svetovanju oziroma
pri delu s športnikom za znanstveno podprt strokovni proces. Cilj magistrske naloge je ugotoviti
ali je tehnika vizualizacije učinkovito sredstvo pri doseganju boljšega rezultata. V prvem torej
teoretičnem delu s pomočjo pridobljenih podatkov iz strokovne literature najprej opišemo
razvoj in opredelitev psihologije športa ter predstavimo svetovanje in pedagoški proces v
psihični pripravi športnikov. V nadaljevanju opišemo pomen koncentracije, motivacije,
samopodobe, samozaupanja in samozavesti ter vpliv in značilnosti mentalnih stanj kot sta
anksioznost in stres v športu. V zadnjem delu teoretičnega dela predstavimo psihološko
pripravo, predtekmovalno in tekmovalno stanje ter podrobneje opišemo uporabo tehnik in
metod, ki se uporabljajo v psihološki pripravi športnika. V empiričnem delu predstavimo
rezultate analize, ki so bili zbrani s polstrukturiranim intervjujem. V raziskavi smo izvedli pet
intervjujev s košarkarji, ki so se udeležili treninga vizualizacije. Z analizo predstavljenih
podatkov in rezultatov smo odgovorili na zastavljeno raziskovalno vprašanje ali tehnika
vizualizacije vpliva na izboljšanje športnega rezultata. Keywords: psihologija športa, psihološke priprave, vizualizacija, slikovne predstave, magistrske naloge Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1272; Downloads: 131 Full text (1,30 MB) |
25. Vpliv stila navezanosti na razumevanje osebne svobode : diplomska nalogaKaja Kraljevič, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi obravnavam povezavo med razumevanjem osebne svobode in
oblikovanimi stili navezanosti v primarni družini ter kasneje v partnerskem odnosu. Posebej
sem se posvetila partnerskemu odnosu in izbiri partnerja. Izhajala sem iz dejstva, da stil
navezanosti, ki ga oseba oblikuje v otroštvu vpliva tudi na razumevanje svobode. Pri svojih
intervjuvancih sem skušala najprej ugotoviti, kako so v primarni družini razumeli pojem
osebne svobode, nato sem to povezala s stilom navezanosti, ki ga je sogovornik oblikoval.
Zanimalo me je, kakšno sporočilo o svobodi izhaja iz različnih stilov navezanosti. V
nadaljevanju sem raziskovala, ali so sogovorniki stil navezanosti prenesli tudi v svoj
partnerski odnos, oziroma ali so si izbrali partnerja, ki jim je omogočil nadaljevanje prvotnega
stila navezanosti.
Moja kvalitativna raziskava črpa izhodišča iz teorije navezanosti Johna Bowlbyja in Mary
Ainsworth. V vprašanjih za polstrukturiran intervju pa sem skušala zajeti temeljne potrebe, ki
naj bi jih posameznik zadovoljil v družini, kot jih navaja Gabi Čačinovič-Vogrinčič. Opravila
sem štiri poglobljene polstrukturirane intervjuje, s tremi ženskami in enim moškim. Hipoteze
sem preverjala s pomočjo opisov stilov navezanosti Johna Bowlbyja in Mary Ainsworth ter
Intervjuja navezanosti v odraslosti. Zavedam se, da je pojem svobode zelo kompleksen,
vendar sem v kontekstu diplomske naloge iskala predvsem morebitne dejavnike psihičnega ali
celo fizičnega nasilja v odnosih. Prav tako sem preverjala prisotnost fleksibilnih ali
nefleksibilnih prepričanj, prisotnost sprejemanja in spoštovanja.
Rezultati so pokazali, da se stili navezanosti iz otroštva v večini primerov prenesejo tudi v
partnerski odnos, kar pomeni, da so si intervjuvanci izbrali partnerja, ki jim je tak stil
omogočil. Odgovori so še pokazali, da so sogovorniki v partnerskem odnosu navadno
zadovoljili enake potrebe kot v primarni družini. Ker sem pri vsakem odgovoru skušala
oceniti tudi prisotnost »svobode«, sem pričakovano prišla do ugotovitve, da je bil v varno
navezanih družinah, pojem osebne svobode neprimerno bolj prisoten kot pri ostalih. Te
družine so izkazovale več strpnosti, spoštovanja, člani družine so si bolj zaupali in večkrat so
med seboj podelili čustva.
Keywords: družina, partnerstvo, osebna svoboda, stili navezanosti, ljubezen, diplomske naloge Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1022; Downloads: 79 Full text (1021,69 KB) |
26. Aspergerjev sindrom in kognitivno vedenjska terapija : diplomska naloga visokošolskega strokovnega programa 1. stopnjeKatja Šalkovič, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je namenjeno spoznavanju Aspergerjevega sindroma in njegovih značilnosti
v navezavi s kognitivno vedenjskim pristopom.
V prvem delu diplomskega dela smo uvodoma predstavili spekter avtističnih motenj in kratko
zgodovino avtizma. Tukaj se je skozi zadnja leta spreminjalo marsikaj, od samega
pojmovanja motnje do različne etiologije. Sledi bolj obsežno poglavje, ki je namenjeno
Aspergerjevem sindromu in njegovim ključnim značilnostim. S pomočjo podatkov, ki smo jih
zbrali v strokovni literaturi, v prvem delu opišemo glavne specifike spektra avtističnih motenj
in Aspergerjevega sindroma. Ta teoretična spoznanja so primerjana z življenskimi izkušnjami
oseb z Aspergerjevim sindromom in njihovimi sorodniki. V sklopu tega dela je izpostavljen
tudi pomen diagnoze in zgodnje obravnave, ki se je izkazal za ključno, ko govorimo o
kvaliteti življenja osebe z Aspergerjevim sindromom..
V drugem delu diplomske naloge se osredotočamo na kognitivno vedenjsko terapijo in v
uvodu opišemo njene principe in glavne značilnosti ter cilje tega pristopa. Večjo pozornost v
tem delu je posvečena sami navezavi med Aspergerjevim sindromom in kognitivno
vedenjskim pristopom, ter modifikaciji tehnik uporabnih za obravnavo osebe z Aspergerjevim
sindromom. V nadaljevanju je predstavljena obravnava, kako se zmanjša moteče motnje in
čimbolj izboljša posameznikovo funkcioniranje. Eno izmed podpoglavij je namenjeno tudi
pomembnosti družine in kognitivno vedenjske terapije. Praksa je namreč pokazala veliko
navezavo med njima. Zadnji večji sklop je namenjen sklepu, kjer so povzete vse pomembne
ugotovitve diplomskega dela. Keywords: avtistične motenje, Aspergerjev sindrom, zgodnja obravnava, kognitivno vedenjska terapija, modifikacija tehnik, magistrske naloge Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1125; Downloads: 94 Full text (686,59 KB) |
27. "Ogledalo, ogledalo na steni povej" ali pravi obraz anoreksije nervoze : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeVida Mlakar, 2018, master's thesis Abstract: V nalogi bom predstavila, da je anoreksija nervoza (v nadaljevanju AN) mnogo več kot to. Izpostavila bom,
da ne gre za le problem s hrano, temveč gre za življenjsko ogrožajoč način spopadanja z lastnimi
čustvenimi težavami posameznika, ki se kaže v spremenjenem odnosu do hrane in hranjenja.
V teoretičnem delu bom sprva nekaj besed namenila motnjam hranjenja, opozorila bom na
pomembno razlikovanje med motnjami hranjenja in prehranjevanjem ter se v nadaljevanju
osredotočila zgolj na AN kot najbolj prepoznano motnjo hranjena. Po predstavitvi simptomov
omenjene motnje hranjenja me bodo zanimale klinične značilnosti in diagnostična merila za
AN, pri čemer bom nekaj več pozornosti namenila osrednjemu diagnostičnemu merilu, tj.
moteni predstavi o lastnem telesu bolnika z AN, saj naj bi skladno z mojo hipotezo bolniki z
AN vztrajno doživljali svoje telo kot preobilno. V nalogi bom vsa poglavja vseskozi
dopolnjevala z osebnimi izpovedmi in izkušnjami bolnikov z AN. Teoretični del naloge bom
zaključila s podrobnejšo predstavitvijo zdravljenja AN, kjer bom nekaj pozornosti namenila ne
le metodam in pristopom zdravljenja, pač pa tudi predstavitvi izsledkov raziskave o izkušnjah
in stališčih staršev pri skrbi za mladostnika z AN.
Glede na to, da naloga temelji na sekundarno obdelanih podatkih, bom v empiričnem delu
predstavila in analizirala tri raziskave, na podlagi katerih bom potrdila ali zavrnila postavljene
hipoteze. Prva raziskava bo osredotočena na zagotavljanje empirično utemeljenega in klinično
veljavnega koncepta o moteni telesni predstavi bolnika z AN. Druga bo dala dober vpogled v
notranji konflikt oziroma ambivalentnost, ki jo bolniki čutijo do AN. Predstavitev tretje pa bo
primerjava pogledov bolnikov, staršev in zdravstvenega osebja na sposobnost zavedanja in
zaznavanja čustev pri bolnikih z AN. Analize omenjenih raziskav bodo podlaga za dve potrditvi
v nalogi postavljenih hipotez in eno delno potrditev hipoteze. Keywords: motnje hranjenja, anoreksija nervoza, motena predstava, telo, zdravljenje, magistrske naloge Published in ReVIS: 12.01.2021; Views: 1280; Downloads: 115 Full text (1,54 MB) |
28. Sprostitvene tehnike za preprečevanje stresa, ki vpliva na šolski uspeh : magistrska nalogaMartina Paliska Šaina, 2018, master's thesis Abstract: Stres predstavlja telesni odziv človeškega organizma na dogodke, ki jih dojema kot grožnjo ali ki na kakršen koli drug način vplivajo na njegovo ravnovesje. Zunanji elementi niso neposredni povzročitelji stresa, temveč je to človekovo notranje dojemanje, ki povzroča tesnobo in negativna čustva v določeni življenjski situaciji, za katero meni, da je pretežka, da bi jo lahko uspešno premagal. Pod vplivom stresa v človeškem organizmu prihaja do povečanega delovanja žleze z notranjim izločanjem (nadledvične žleze) in živčnega sistema, zlasti avtoimunskega živčnega sistema, ki nadzira delovanje notranjih organov zaradi povečanja energije za obrambno dejanje. Del možganov, ki je odgovoren za prepoznavanje nevarnosti, sproži delovanje možganskega priveska (hipofize), ki sprosti izločanje hormonov adrenalina in kortizola v nadledvični žlezi. Pri otrocih lahko prisotnost stalno visokih ravni adrenalina in kortizola v organizmu vpliva na spomin in sposobnost učenja, zaradi česar postanejo depresivni, razdražljivi, slabo razpoloženi in nenehno utrujeni. Ko stres postane del človekovega življenja, je škodljiv za njegovo zdravje in spodbuja razvoj različnih bolezni. Izvajanje sprostitvenih tehnik prispeva k vnovičnemu vzpostavljanju ravnovesja, saj se lahko zelo hitro poruši v preobremenjenem vsakdanjiku. Naloga sprostitve je prilagajanje odzivov organizma na okolje, tako pa je omogočen prostor psihološkim in vedenjskim prilagoditvam, s čimer oseba spet doseže mirno stanje. Keywords: sprostitev, sprostitvene tehnike, stres, preprečevanje stresa, ravnovesje, magistrske naloge Published in ReVIS: 12.01.2021; Views: 1324; Downloads: 99 Full text (1,32 MB) |
29. Prednosti in slabosti zdravljenja s psihedeličnimi substancami : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje smer psihosocialna pomočRenata Mlakar, 2018, undergraduate thesis Abstract: Čeprav uporaba psihedeličnih snovi sega že v obdobje »primitivnih« družb v vseh kulturah,
večini še vedno predstavlja tabu. Zato smo v diplomski nalogi želeli raziskati, kakšne so
prednosti in slabosti učinkov psihedeličnih substanc pri zdravljenju. V tem okviru smo raziskali,
na kakšen način ljudje psihedelične substance uporabljajo za zdravljenje in kakšna so morebitna
tveganja, ki jih prinašajo. Nalogo smo razdelili na dva dela. Prvi del zajema teoretični pregled
literature, s katero smo osvetlili ključne pojme psihedelikov, predvsem v povezavi s
psihoterapijo. V empiričnem delu naloge smo uporabili kvalitativno metodologijo. Podatke smo
pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja s šestimi osebami, ki so že večkrat uživale
psihedelične substance. S tem smo pridobili poglobljeno razumevanje delovanja psihedelikov
iz prvoosebnih izkušenj. Ugotovili smo, da sama psihedelična izkušnja poteka na celostnem
nivoju, med izkušnjo uporabniki dostopajo do nezavednega, kar je terapevtska vrednost
psihedelika. Vendar so izkušnje lahko zelo neprijetne in težke, zato je za dosego pozitivnih
učinkov psihedelikov potrebna uporaba v kontroliranem okolju z usposobljeno osebo in s
poudarkom na integraciji. Slednje je pomembno tudi zaradi možne potencialno problematične
predstave vizij, ki jih uporabniki doživljajo pod vplivom psihedelikov, saj jih uporabniki
interpretirajo s svojim umom na način, ki jim najbolj ustreza, s čimer se lahko popači dejansko
sporočilo, ki je bilo dano v psihedelični izkušnji. Keywords: psihedelik, LSD, zdravljenje, raziskave, zavest, diplomske naloge Published in ReVIS: 12.01.2021; Views: 1187; Downloads: 104 Full text (1,62 MB) |
30. Gluhota v psihoterapiji : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeNatalija Spark, 2018, master's thesis Abstract: Magistrska naloga z naslovom “GLUHOTA V PSIHOTERAPIJI” proučuje
področje zgodovinskega razvoja znakovnega jezika, ki je materin jezik gluhih oseb
in sredstvo za sporazumevanje v njihovem vsakdanjem ţivljenju. Komunikacija,
kot ena najpomembnejših človekovih dejavnosti, ima pomembno vlogo v ţivljenju
vsakega posameznika, zato osrednjo problematiko naloge predstavljata problem
komunikacije v procesu terapije ter prisotnost tovrstne ciljne skupine v psihoterapiji
in svetovanju.
V magistrski nalogi je predstavljen zgodovinski razvoj znakovnega jezika.
V empiričnem delu so, na osnovi kvalitativne študije z intervjuji uporabnikov
storitev psihoterapije in svetovanja ter psihoterapevti in svetovalci, predstavljena
stališča do raziskovalnega problema. Analizirala bom primere posameznikov, ki so
koristili storitev psihoterapije in svetovanja, a so po enem oz. dveh obiskih opustili
nadaljnjo obravnavo. Keywords: gluhe osebe, slovenski znakovni jezik, psihoterapija, tolmači, komunikacija, magistrske naloge Published in ReVIS: 12.01.2021; Views: 1325; Downloads: 106 Full text (1,98 MB) |