Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


151 - 160 / 170
First pagePrevious page891011121314151617Next pageLast page
151.
152.
153.
Vpliv prostorskega načrtovanja na kvaliteto bivanja : magistrsko delo
Katja Kerkez, 2011, master's thesis

Keywords: prostorsko načrtovanje, kvaliteta bivanja, kritrij bivanja
Published in ReVIS: 03.10.2017; Views: 2975; Downloads: 133
.pdf Full text (866,29 KB)

154.
155.
156.
Porast imigracij v Evropsko unijo, njen odziv in varnostni vidik : magistrsko delo
Katja Keršmanc, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo raziskuje izjemen porast imigracij v Evropsko unijo, ki smo mu priča zlasti zadnje desetletje. Sestavljeno je iz osmih poglavij, ki vsako z drugega vidika obravnava navedeno témo. Uvodoma je pojasnjena téma magistrske naloge ter predmet, namen in cilj raziskovanja. Predstavljeni sta dve glavni hipotezi ter raziskovalne metode, na podlagi katerih je temeljilo preverjanje hipotez. V drugem poglavju so opredeljeni temeljni pojmi, s katerimi se srečujemo na področju migracij, ter pregled novejše zgodovine migracijskih tokov iz severne Afrike ter Bližnjega vzhoda proti Evropski uniji. Tretje poglavje obravnava družbena dogajanja v Libiji, Bližnjem vzhodu in Afganistanu, od koder zdoma bežijo nepregledne množice ljudi zaradi vojn in nasilja, nekateri pa tudi zaradi razmer, ki onemogočajo preživetje. Poglavje zajema obdobje od leta 2003, ko se je začela vojna v Iraku, pa do konca leta 2015, ko v Siriji že četrto leto divjajo ostri boji med sprtimi stranmi. Vojni ni videti konca, vanjo pa je vključenih čedalje več pomembnih mednarodnih subjektov, ki vsak zase ščitijo lastne interese. Val imigrantov proti Evropski uniji pa nikakor ne pojenja. Nato sledi četrto poglavje, v katerem so prikazane glavne migracijske poti, ki potekajo s severnoafriške obale preko Sredozemskega morja po zahodni poti do Španije, osrednji poti do najbližje Italije ter poti vzhodnega Sredozemlja, kjer se večina migrantov zbira na grških otokih, da bi nato preko Balkana prispela v severnejše države članice Evropske unije. To poglavje zajema tudi statistično analizo migracij, od števila prihodov migrantov po posameznih migrantskih poteh, njihovi narodnosti, deležu prosilcev za azil, statističnega pregleda vseh prihodov migrantov v obravnavanem obdobju ter statistiko posameznih narodnosti migrantov glede na njihove največje deleže sprejema v posameznih državah članicah Evropske unije. V petem poglavju je predstavljena temeljna zakonodaja s področja migracijske politike v Evropski uniji ter njeni ukrepi kot odziv na izjemno povečanje imigracij v schengenskem območju. Predstavljene so težave, s katerimi se posamezne države članice soočajo pri prehajanju imigrantov na ali preko njihovega ozemlja, ter težave, s katerimi se srečujejo imigranti pri vstopu v Evropsko unijo, ter kako slednja rešuje težave pri nesrečah migrantov, ki se podajajo na nevarno pot preko Sredozemskega morja. Sledi šesto poglavje, ki je namenjeno varnostnemu vidiku vprašanja s področja imigracij, in sicer je predstavljen teoretični vidik varnosti, nato pa še notranja - nacionalna varnost posamezne države članice. V nadaljevanju sledi tudi obravnava vprašanja varnosti z vidika posameznega migranta, ki je na svoji poti podvržen mnogim nevarnostim, od nevarnosti, ki jih predstavljajo tihotapci z ljudmi, nevarnih potovanj, trgovine z ljudmi, pridržanjem na vstopnih točkah v Evropski uniji, pomanjkanjem hrane in medicinske oskrbe, popolne odvisnosti od humanitarne pomoči itd. V zaključnem delu sledi preverjanje hipotez ter sklepna ugotovitev magistrskega dela, ki se osredotoča predvsem na analizo odziva Evropske unije pri obravnavi imigrantov ter raziskavo varnostnega vidika obravnavane tematike.
Keywords: imigracija, migracije, varnost, migracijske poti, varnostna politika, zunanja politika, Evropska unija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 22.08.2017; Views: 11764; Downloads: 283
.pdf Full text (4,10 MB)

157.
158.
Poklicna molčečnost in varovanje osebnih podatkov pacienta na področju zdravstvene nege : diplomsko delo visokošolskega strokovnega programa prve stopnje "zdravstvena nega"
Katja Terseglav, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Poklicna molčečnost in varovanje osebnih podatkov je v današnjem času razvite informacijske tehnologije in amoralnosti tema, ki jo je potrebno raziskovati in na podlagi dobljenih rezultatov predlagati spremembe, ki bi lahko privedle do izboljšav. Cilj: Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti mnenja in stališča zaposlenih v zdravstveni negi na področju poklicne molčečnosti in varovanja osebnih podatkov pacienta. Zanimalo nas je ali izvajalci zdravstvene nege poznajo zakonodajo in etični kodeks na področju poklicne molčečnosti in varovanja osebnih podatkov, prav tako pa smo želeli ugotoviti ali le-to upoštevajo pri vsakodnevnem delu. Metoda: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi empiričnega raziskovanja. Uporabili smo anketni vprašalnik, ki je bil razdeljen v štiri vsebinske sklope. Zbiranje podatkov smo izvedli v Splošni bolnišnici Jesenice (SBJ) v času od 4. do 11. novembra 2010. Anketirali smo 50,79 % vseh zaposlenih v zdravstveni negi v SBJ. Vrnjenih je bilo 128 anketnih vprašalnikov, realizacija vzorca je bila 80 %. Rezultati so bili računalniško obdelani v statističnem programu SPSS 15.0 ter v programu Microsoft Excel. Rezultati: Največ anketirancev (t.j. 27,3 %) bi, če bi bili sami hospitalizirani, najboljmotilo posredovanje informacij nepooblaščenim oziroma pogovor med zaposlenimi. Da izdajo poklicne skrivnosti (molčečnosti) kazenski zakonik inkriminira kot kaznivo dejanje se strinja 90,6 % anketirancev in izkazalo se je, da obstaja statistično pomembna razlika v strinjanju med različnimi starostnimi skupinami (p=0,008), saj so anketiranci v starostni skupini 31 - 40 let izrazili večje strinjanje (4,8 0,4) kot starostne skupine 20 - 30 let(4,6 0,7) in 41 let in več (4,2 1,1). Odstotek anketirancev, ki je ocenilo, da ne bi kršilo poklicne molčečnosti je 80,3 %, izkazalo pa se je, daobstaja statistično pomembna razlika med skupinami glede na delovno dobo (p=0,024), saj so anketiranci z delovno dobo 11 - 20 let izrazili večje nestrinjanje s trditvijo, da bi pacientkino skrivnost povedali nekomu iz tima (1,3 0,7), kot tisti z delovno dobo 21 let ali več (1,7 0,8), ali tisti, zdelovno dobo 0 - 10 let (1,9 1,1). Anketiranci s srednješolsko izobrazbo sopokazali statistično pomembno večje strinjanje (3,2 1,3) od tistih z visokošolsko (2,6 1,3), da imajo možnost zagotoviti zasebnost ob sporočanju slabe novice pacientu (p= 0,032). Zakonodajo s področja poklicne molčečnosti in varovanja osebnih podatkov pacienta je ocenilo, da pozna 73,4 % anketirancev. Le 17,2 % anketirancev ve, kdo lahko odreši medicinsko sestro dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti. To, da ima zakon prednost pred etičnim načelom, meni 55,8 % anketiranih. Kar 78,6 % anketirancev ve, kdaj se medicinska sestra moralno ni dolžna držati poklicne molčečnosti, 73,5 % pa jih ve, kdo obravnava kršitve Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Razprava: Anketiranci menijo, da ne kršijo III. načela Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije oziroma da ustrezno postopajo glede varovanja osebnih podatkov. Podobno menijo tudi za svoje sodelavce, a so nekoliko manj gotovi. Dobro se zavedajo, kaj bi jih motilo, če bi bili sami v vlogi pacienta in tudi navajajo veliko kršitev. Pri tem nismo ugotavljali statistično pomembnih razlik glede izobrazbe, kar pripisujemo dejstvu, da gre pri tem predvsem za moralno držo, ki ni toliko povezana z le-to. Anketiranci so pokazali dokaj slabo znanje pri poznavanju zakonodaje, kar je verjetno posledica pomanjkljive izobrazbe in tudi premajhne stopnje zavedanja pomembnosti tega znanja. Dokaj dobro pa poznajo Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Izobrazba statistično pomembno vpliva na zavedanje glede ovir pri zagotavljanju zasebnosti. Ker postajata poklicna molčečnost in varovanje pacientovih pravic danes vedno bolj pomembna in ker težimo k vedno večji strokovnosti, bo to področje v prihodnje potrebno bolj vključiti v izobraževanje. Ključne besede:poklicna molčečnost, osebni podatek, etični kodeks, zakonodaja, pravica do zasebnosti, zdravstvena nega.
Published in ReVIS: 19.02.2016; Views: 4721; Downloads: 300
.pdf Full text (1,06 MB)

159.
160.
Search done in 0.33 sec.
Back to top