Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Čustva igrajo v posameznikovem življenju veliko vlogo. Vse bolj se prepoznava pomembnost čustvene inteligentnosti, tako v zasebnem kot poslovnem življenju, ki vključuje poznavanje in razumevanje lastnih čustev in čustev drugih, obvladovanje svojih čustev in upravljanje z medosebnimi odnosi. V nalogi je predstavljeno, kako različni avtorji opredeljujejo čustva, inteligentnost, čustveno inteligentnost in kako se je razumevanje slednje razvijalo skozi zgodovino. V teoretskem poglavju predstavljamo tudi značilnosti različnih generacij - generacije Y in generacije Z. V raziskavi nas je namreč zanimalo, ali različne generacije mladostnikov različno poznajo, razumejo in samoocenjujejo kazalnike čustvene inteligentnosti. Primerjali smo poznavanje, razumevanje in samoocenjevanje kazalnikov čustvene inteligentnosti med gimnazijci iz leta 2013, ki pripadajo generaciji Y, in gimnazijci iz leta 2020, ki pripadajo generaciji Z. Gimnazijci iz leta 2020 so pokazali višjo stopnjo poznavanja čustvene inteligentnosti in višje ocenjevali pomembnost nekaterih njenih elementov (koristnost razumevanja čustev drugih, poslušanja, poznavanja lastnih omejitev in sposobnosti in sposobnost sodelovanja z drugimi na delovnem mestu). Pri samooceni kazalnikov čustvene inteligentnosti so se gimnazijci iz leta 2020 v splošnem ocenjevali nekoliko višje kot gimnazijci iz leta 2013, konkretno so se za statistično značilne izkazale razlike pri storilnosti, samoobvladovanju, empatiji in družbenih spretnostih, pri samozavedanju in motivaciji pa razlike niso bile statistično značilne. Zadnji del naloge predstavi pomanjkljivosti te raziskave in morebitne možnosti za popravke in razvoj. Glavne pomanjkljivosti predstavljajo velikost in reprezentativnost vzorca iz leta 2013 in nekalibrirana anketa. Možnosti za nadaljnji razvoj je veliko, od širjenja raziskave skozi druge generacije, do širjenja skozi druge države in kulture.
Keywords: čustva, inteligenca, čustvena inteligenca, gimnazijci, diplomske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 878; Downloads: 80
Full text (826,34 KB)

Abstract: Specifične učne težave (SUT) pri učencih so v porastu. Otrok s posebnimi potrebami, kamor po opredelitvi Zakona o osnovni šoli (11. člen) spadajo tudi otroci s specifičnimi učnimi težavami, potrebuje jasno in močno podporo staršev oziroma skrbnikov. V procesu pomoči otroku in soočanju s svojimi stiskami starši največkrat ostajajo sami, brez zadostne podpore. V diplomski nalogi smo ugotavljali, kakšna je podpora staršem otrok s SUT. Raziskali smo, kaj bi ti starši potrebovali, da bi lahko bolje podprli svoje otroke in se ob tem bolje soočili s svojim doživljanjem stisk. V teoretičnem uvodu so opisane značilnosti specifičnih učnih težav, njihova opredelitev skozi zgodovino ter njihova umestitev in ureditev s pravnega vidika. Opisana je tudi ureditev in obravnava SUT v Sloveniji ter primerjava s tujino. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo s pomočjo polstrukturiranih intervjujev opravili med starši otrok s SUT. Ugotovili smo, da podpora staršem sicer obstaja, a je v veliki meri prepuščena v presojo posameznemu strokovnemu oziroma pedagoškemu delavcu. V osebno presojo je prepuščena tudi odločitev za pridobivanje novih znanj s področja specifik otrok pri pedagoških in ostalih strokovnih delavcih. Za nadzor nad usvajanji novih znanj ni odgovoren nihče. Podpora tudi ni enakomerno in enakovredno omogočena vsem staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami. Svetovalni centri so prezasedeni, strokovni delavci niso dostopni v vseh regijah. Tako ostaja podpora staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami sistemsko slabo podprta, neorganizirana in ni ponujena v enakomerni meri za vse starše.
Keywords: specifične učne težave, primanjkljaji, učenje, oblike podpore, podpora staršem, usmerjanje, diplomske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1057; Downloads: 129
Full text (597,19 KB)

Abstract: Psihosocialni pomočniki beguncem so zaradi zahtevnosti, kaotičnosti in specifike dela vsakodnevno izpostavljeni stresu in obremenjenosti na delovnem mestu. Soočanje s travmami beguncev od njih terja veliko energije, zato so pogosto čustveno preobremenjeni oziroma izgorevajo. Njihova čustvena preobremenjenost predstavlja problem, ki mu bo v prihodnosti potrebno posvetiti veliko pozornosti. Od zdravja in dobrega počutja psihosocialnih pomočnikov je namreč odvisna kakovost opravljanja njihovega dela, saj negativnih posledic preobremenjenosti ne občutijo samo oni, ampak tudi njihovi uporabniki. Magistrska naloga v teoretičnem delu predstavlja področje čustvene preobremenjenosti in preučuje pojavnost znakov pri psihosocialnih pomočnikih, pri čemer se osredotoča na delo z begunci. Vključuje tudi razmišljanje o tem, kako se s čustveno preobremenjenostjo soočati in kako jo preprečevati. Empirični del zajema raziskavo, v kateri ugotavljamo prisotnost znakov čustvene preobremenjenosti pri psihosocialnih pomočnikih beguncem ter preučujemo vlogo organizacije v preprečevanju le-te. Odkrivamo tudi, v kolikšni meri psihosocialni pomočniki beguncem znake preobremenjenosti prepoznavajo, na kakšne načine se z njo soočajo in s kom se o njej najpogosteje pogovarjajo. Ugotovili smo, da večina psihosocialnih pomočnikov beguncem ne kaže zaskrbljujočih znakov čustvene preobremenjenosti oziroma izgorevanja. Ti se sicer pojavljajo, a pri večini redko. Kljub temu da jih ustrezne organizacije v veliki meri seznanjajo z možnostjo čustvene preobremenjenosti in jih izobražujejo o načinih, kako jo preprečevati in se z njo spopadati, je psihosocialni pomočniki beguncem velikokrat ne zaznavajo. S čustveno preobremenjenostjo se soočajo na različne načine, le redko pa poiščejo strokovno pomoč. Pri spopadanju z njo najpogosteje poiščejo pomoč in podporo pri prijateljih in pri svojem mentorju oziroma sodelavcih. Dokazali smo tudi pomembno vlogo organizacije, za katero psihosocialni pomočniki beguncem delajo. Tisti, ki so deležni pomoči in podpore organizacije, kažejo manj znakov čustvene preobremenjenosti kot tisti, ki pomoči niso deležni. Ugotovitve raziskave lahko služijo ozaveščanju o problematiki čustvene preobremenjenosti in izčrpanosti. Obenem so lahko vodilo posameznim psihosocialnim pomočnikom beguncem in organizacijam, v katerih ti delajo, kako se z njo soočati. Nekaterih stisk in težav, ki jih povzroča situacija, v kateri so begunci, ni mogoče popolnoma odpraviti. Breme, ki ga psihosocialni pomočniki beguncem nosijo, pa lahko ublažimo z uporabo ukrepov na individualni ravni in ravni organizacije.
Keywords: psihosocialni pomočniki, begunci, čustvena preobremenjenost, izgorelost, magistrske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 933; Downloads: 0

Abstract: Razlogi za starševstvo oziroma pomen, ki ga pripisujemo otrokom, nam razkrivajo, kje in kakšno je mesto otroka v družini ter družbi. Teoretični okvir za raziskovanje pomena otrok, ki sta ga zasnovala Hoffman in Hoffman (1973), predpostavlja, da pomen, ki ga pripisujemo otrokom, variira glede na obstoječo družbo. To pomeni, da se motivacija za starševstvo razlikuje v različnih kulturah ter se spreminja z zgodovinskimi trendi in je zato predmet medkulturne psihologije. Pomene, ki jih pripisujemo otrokom, najpogosteje razdelimo v tri skupine, in sicer: psihološki, socialni in ekonomski pomen. Psihološki pomen otrok se nanaša na čustva, ki jih starši doživljajo ob otroku kot so zadovoljstvo, ponos, veselje in ljubezen. Pri socialnemu pomenu otrok gre predvsem za občutja družbenega odobravanja ter splošne sprejetosti v širši družbi, ki so jih starši deležni zaradi dejstva, da imajo otroke. Ekonomski pomen otrok pa se nanaša na materialni prispevek otroka k družini, bodisi v obliki pomoči pri raznih opravilih, bodisi v obliki finančne podpore svojim staršem v starostnem obdobju. Omenjene skupine pomenov otrok so odvisne od številnih dejavnikov makrosistema, kot so kultura, družbene norme in vrednote, zgodovina naroda, kolektivistična oziroma individualistična usmerjenost kulture in drugo. Rezultati na slovenskem vzorcu so pokazali, da matere otrokom pripisujejo visok psihološki pomen, medtem ko sta socialni in ekonomski pomen nizka, pri čemer je najnižje vrednoten ekonomski pomen otrok. Med anketiranimi materami pa so se glede na njihovo starost in socialnodemografski položaj pokazale določene razlike v vrednotenju otrok.
Keywords: pomen otrok, medkulturna psihologija, makrosistemi, psihološki pomen, medkulturne primerjave, diplomske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1010; Downloads: 49
Full text (1,04 MB)

Abstract: V Sloveniji je samomor zelo pogosta oblika smrti. V letu 2017 si je življenje vzelo 411 ljudi, kar je štirikrat več ljudi, kot jih je umrlo v prometnih nesrečah. Številka je dodatno skrb vzbujajoča, če vemo, da samomor prizadene v povprečju šest ljudi, ki so pokojnemu blizu. Kljub temu se v javnosti o samomorilnosti ne govori veliko. Lahko rečemo, da je samomorilnost stigmatizirana tematika. Velikokrat se stigmatizira že iskanje strokovne pomoči ob soočanju s psihičnimi težavami. Stigmatizira se tudi svojce ljudi, ki so storili samomor. Začetek osveščanja o problematiki samomorilnosti bi moral obstajati že med mladostniki. V diplomski nalogi preverjamo, kakšno sta poznavanje in razumevanje samomorilnosti med mladimi v Sloveniji od 15. do 25. leta starosti. Prav tako smo preverili, v kolikšni meri je prisotna stigma do samomorilnosti svojcev in oseb, ki iščejo pomoč v duševnih stiskah, predvsem ko se soočajo s suicidalnimi mislimi, ali je njihov klic slišan. Zanimalo nas je tudi, kakšen je odnos mladih do iskanja strokovne psiho-socialne pomoči in kakšen pogled imajo do sistemskih rešitev države. Ugotovili smo, da so mladi slabo osveščeni o problematiki samomorilnosti, čeprav bi si želeli o tem imeti več znanja. Kljub želji pomagati samomorilno ogroženim ljudem je še vedno opaziti pojav stigme do tega področja in do iskanja pomoči v primeru čustvenih težav. Rezultati kažejo, da je treba narediti še veliko na izobraževanju in destigmatizaciji mladih od področja samomorilnosti.
Keywords: samomorilnost, mladi, osveščenost, stigmatizacija, diplomske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 924; Downloads: 57
Full text (1013,42 KB)