71. |
72. |
73. |
74. |
75. |
76. Vloga oboroženih sil v času evropske migrantske krizeLea Mašič Pernuš, 2020 Abstract: Migrantska kriza vsakodnevna tema, ki maje slovenski politični prostor in povzroča različna mnenja članic Evropske unije (EU), ki ne najdejo skupne rešitve. Migracije, ogrožajo nacionalno varnost v najbolj izpostavljenih državah, skozi katere teče tranzitna pot migrantov. Obenem pa predstavljajo največjo preizkušnjo za območje EU. Zato ni presenetljivo, da je marsikatera država članica na svojih mejah ponovno uvedla nadzor, saj se iz dneva v dan srečujemo z večjim številom migrantov, ki državno mejo prestopajo na ilegalen način. Krhek azilni sistem, pomanjkljivosti pri varovanju schengenskega območja, neenotna politika ter intenzivnost migracij, ki so zajele države EU, so povzročile, da so bile države članice EU primorane nastale razmere reševati same. Pri tem so ubirale različne pristope. Ključnega pomena je bilo predvsem sodelovanje med vsemi akterji nacionalno varnostnega sistema. Le-ta je bil zaradi dolgoletnega zmanjševanja proračuna in nezmožnosti modernizacije postavljen pred preizkušnjo. Magistrsko delo obravnava vlogo oboroženih sil v času migrantske krize in po njej v treh tranzitnih državah (Hrvaška, Slovenija, Avstrija). Ker so se migracije nadaljevale tudi po zaprtju Zahodne balkanske migrantske poti in še vedno trajajo, znotraj magistrskega dela analiziramo tudi obdobje po zaprtju in ilegalne migracije, s katerim se srečujemo v čedalje večjem obsegu. Pri tem se posvečamo predvsem delovanju dveh ključnih akterjev nacionalno varnostnega sistema. Tako Policija kot Slovenska vojska (SV) sta se v času migracij srečevali s pomanjkanjem kadra, zaostanki pri razvoju in predvsem z okrnjenim proračunom. Found in: ključnih besedah Keywords: Evropska unija, migrantska kriza, schengensko območje, nacionalna varnost, oborožene sile, Policija, Slovenska vojska Published: 10.03.2021; Views: 2009; Downloads: 148 Fulltext (13,46 MB) |
77. Odzivnost aktivne politike zaposlovanja na razmere na trgu dela v času gospodarske krize v Republiki SlovenijiAnica Gržan, 2015 Abstract: Visoka stopnja brezposelnosti predstavlja velik makroekonomski problem, tako za državo kot za posameznika. Stanje na trgu dela je v veliki meri pogojeno z dogajanjem v gospodarstvu. Slovenijo je v drugi polovici leta 2008 prizadela huda gospodarska kriza, njene posledice pa smo na trgu dela občutili v letu 2009, ko se je stopnja brezposelnosti glede na preteklo leto dvignila za 2,4 % oziroma povišala za 23.129 novih brezposelnih oseb. Brezposelnost je nato naraščala vsa nadaljnja leta, vendar neenakomerno v vseh populacijskih skupinah, zaradi česar se soočamo z bolj ali manj kritičnimi skupinami brezposelnih oseb. Neenakomerno naraščanje ali padanje brezposelnosti je glavni povzročitelj strukturne brezposelnosti, ki jo je najtežje odpraviti. Cilj magistrske naloge je ugotoviti ali se je struktura brezposelnih oseb pod vplivom gospodarske krize spremenila glede na obdobje pred njo. V primeru strukturnih sprememb v brezposelnosti med gospodarsko krizo, me bo v nadaljevanju zanimalo, kako so se nanje odzvali Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ti skupaj soustvarjajo in izvajajo različne programe aktivne politike zaposlovanja, s katerimi naj bi v prvi vrsti odpravljali strukturno brezposelnost, ki predstavlja najtrši oreh. Found in: ključnih besedah Keywords: brezposelnost, strukturna brezposelnost, stopnja brezposelnosti, število brezposelnih, aktivna politika zaposlovanja, gospodarska kriza Published: 07.06.2021; Views: 1278; Downloads: 93 Fulltext (2,40 MB) |
78. Evropska identiteta v času krizeIngrid Uhernik, 2013 Abstract: Trend evropskih integracij je, posebno v zadnjih letih, ko je Evropska unija napolnjena z
vsebinami, ki močno presegajo le ekonomske, v ospredje postavil vprašanje skupne evropske
identitete. Evropske integracije vse bolj potekajo v smeri promocije evropske zavesti in
oblikovanja evropske identitete. Evropska integracija je bila grajena kot stvar elit, svoj obstoj,
delovanje in širjenje pa je opravičevala predvsem z ekonomsko učinkovitostjo. Temu pa ni
več tako, saj je postopoma povzročala vse večji neposreden vpliv na ţivljenje posameznikov
in tako postala odvisna od podpore njenih drţavljanov in vzpostavitve tesnejših povezav med
članicami v smislu identifikacije z Evropo. Ravno ta identifikacija oziroma evropska
identiteta pa je pomemben vidik za nadaljnji razvoj in premostitev vseh kriz Evropske unije.
V pričujočem magistrskem delu izpostavljamo ter analiziramo evropsko identiteto, ki temelji
na skupnosti prebivalcev, pri čemer je viden poudarek oblikovanja in ohranjanja identitete
predvsem v času krize Evropske unije. Predpostavljamo, da so pogoji, potrebni za obstoj
skupne identitete v tem času močno okrnjeni, saj čustva, pričakovanja in odnos do
pomembnih vprašanj glede identitete v teh kriznih časih slabijo. Obstoj evropske identitete je
moţen le na podlagi skupnih vrednot in vedenja, zato je v času krize Evropske unije potrebno
poudarjati pomen vzpostavljanja učinkovitih mehanizmov, ki nas vodijo k temu, da se
zavedamo, da smo evropski drţavljani s skupno, kolektivno evropsko identiteto, za izgradnjo
katere je bilo potrebno dolgo časovno obdobje in katera tudi v času krize ne sme postati
zapostavljena, saj s pomočjo zavedanja te skupne identitete postajajo premostljive tudi druge
značilnosti kriznega obdobja v Evropski uniji.
Found in: ključnih besedah Keywords: evropska identiteta, Evropska unija, dejavniki, kriza, diskurz Published: 27.07.2021; Views: 1283; Downloads: 90 Fulltext (1,13 MB) |
79. Kriza smisla slovenskih mladostnikov in zasvojenost z mobilnim telefonomKatarina Štamulak, 2017 Abstract: Diplomska naloga obravnava krizo smisla slovenskih mladostnikov in z njo povezano zasvojenost
z mobilnim telefonom.
Teoretični del temelji na logoterapevtskem modelu, katerega utemeljitelj je avstrijski psihiater in
psihoterapevt Viktor Frankl. Glavno motivacijsko gonilo po Franklovem modelu je volja do smisla,
ta pa je določen z vrednotami. V današnji družbi izginja pomen tradicionalnih vrednot, zato se
vedno več ljudi sooča s krizo smisla. Osredotočili smo se na krizo smisla slovenskih mladostnikov
in jo povezali z zasvojenostjo z mobilnim telefonom, saj zasvojenost v logoterapiji predstavlja
enega od treh simptomov krize smisla. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili
zasvojenost in poseben poudarek namenili njenim nekemičnim oblikam, med katere uvrščamo tudi
zasvojenost z mobilnim telefonom.
V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli kvantitativno raziskavo in preverili hipotezo, da
obstaja povezava med krizo smisla in zasvojenostjo z mobilnim telefonom. V raziskavi je
sodelovalo 457 slovenskih mladostnikov, od katerih smo pridobili rezultate o stopnji življenjskega
smisla in zasvojenosti z mobilnim telefonom. Za razsiskavo smo uporabili anketo, ki je vsebovala
PIL test in Test zasvojenosti z mobilnim telefonom, do katere so udeleženci dostopali preko spletne
strani 1ka. Rezultati so pokazali, da doživljanje nižje ravni življenjskega smisla korelira z višjo
stopnjo zasvojenosti z mobilnim telefonom, in da so ženske v povprečju bolj zasvojene z mobilnim
telefonom kot moški. Found in: ključnih besedah Keywords: kriza smisla, mobilni telefoni, logoterapija, zasvojenost, mladostnik, magistrske naloge Published: 28.07.2021; Views: 1087; Downloads: 46 Fulltext (0,00 KB) |
80. Mladi in kriza smisla življenjaDarja Kalamar, 2015 Abstract: Vprašanje o smislu življenja je še posebej prisotno med mladimi, saj gre za življenjsko
obdobje, ko sprejemajo najpomembnejše življenjske odločitve. Pod težo pomembnih
življenjskih vprašanj in dodatno obremenitvijo morebitnih napačnih življenjskih odločitev se
lahko pojavi občutek nesmiselnosti življenja. Ta pojav Viktor E. Frankl imenuje bivanjski
vakuum ali eksistencialna kriza. Pri tem ne gre za neko bolezensko stanje, temveč je to lahko
nek simptom oziroma pokazatelj, da je v življenju posameznika nekaj narobe. Bivanjski
vakuum lahko vodi tudi do razvoja noogenih nevroz. V nalogi predstavimo teoretične osnove
in rezultate raziskave, v kolikšni meri imajo mladi v Sloveniji osmišljeno svoje življenje. Pri
izvedbi raziskave smo se zgledovali po nekaterih znanih raziskavah o bivanjskem vakuumu in
uporabili Purpose in life oz. PIL-test, ki smo mu dodali nekaj lastnih vprašanj. Ugotovili smo,
da so različne težave pri iskanju zaposlitve in različne oblike socialne izključenosti dejavniki,
ki povečajo verjetnost pojavitve bivanjskega vakuuma pri mladih med 20. in 30. letom
starosti v Sloveniji. Found in: ključnih besedah Keywords: smisel življenja, kriza, bivanjski vakuum, mladi, logoterapija, magistrske naloge Published: 28.07.2021; Views: 1338; Downloads: 150 Fulltext (1,12 MB) |