Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


101 - 110 / 133
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
101.
102.
Živalska etika z vidika prava : vprašanje pravic živali
Nina Makovec, 2017, master's thesis

Published in ReVIS: 25.09.2018; Views: 2673; Downloads: 139
.pdf Full text (1,28 MB)

103.
Pravna ureditev interaktivnih tv kviz oddaj : primerjava slovenskega in nemškega pravnega reda
Nina Sarah Medved Kortekaas, 2017, undergraduate thesis

Abstract: S hitrim razvojem medijev v zadnjih desetletjih, ki so v neprestanem iskanju novih, zanimivih vsebin, s katerimi bi pritegnili gledalce, uporabnike in oglaševalce, so se tudi na področju televizijske produkcije razvili novi formati televizijskih oddaj. Mednje lahko prištejemo tudi t. i. "interaktivne TV-oddaje". Ena izmed zvrsti le-teh je interaktivna kviz oddaja. Gre za zabavno televizijsko oddajo v živo, kjer voditelj postavlja kviz vprašanja, na katera lahko gledalci odgovarjajo prek premijske telefonske številke z namenom dobiti nagrado za pravilno rešitev. Nagrada pripada tistemu, ki je bil izmed vseh sodelujočih gledalcev izbran in poda pravilen odgovor v eter. Slovenski pravni red ne pozna sistematske, natančne ureditve interaktivnih kviz oddaj. V tej pravni negotovosti pogosto prihaja do sodnih sporov med izdajateljem teh oddaj in gledalci. V obstoječi slovenski pravni praksi se za namen razreševanja konfliktov uporabljajo splošni zakoni, ki postavljajo preširoke pravne podlage in zato ne zadostijo potrebam tako izdajateljev kot udeležencev interaktivnih kviz oddaj v celoti. S tem nastanejo pravne praznine, katere bi bilo treba zapolniti s specializiranim zakonom in tako zagotoviti pravno varnost vseh udeležencev. Prek pregleda slovenske pozitivno-pravne ureditve, primerjave z nemškim pravnim redom na področju interaktivnih oddaj so predstavljena vprašanja in predlagane rešitve, kako bi s posebnim pravnim aktom te interaktivne oddaje lahko uredili. V Nemčiji so z največjo pravno preciznostjo smiselno uredili interaktivne kviz oddaje s posebnim podzakonskim aktom. Temeljno vodilo pri oblikovanju pravne ureditve je bilo, da naj ima izvajalec vnaprej jasno določene omejitve in dolžnosti, znotraj katerih lahko oddajo izvaja. Pri tem je glavna pozornost namenjena varovanju pravic gledalcev. Gledalec pa je vnaprej obveščen o svojih pravicah in tudi tveganjih, katere sprejme, če želi v oddaji takega formata aktivno sodelovati. Prek pregleda slovenske pozitivno-pravne ureditve, primerjave le-te z nemškim pravnim redom na področju interaktivnih oddaj so predstavljena vprašanja in predlagane rešitve, kako bi s posebnim pravnim aktom interaktivne kviz oddaje lahko pravno uredili tudi v slovenskem pravnem redu.
Keywords: mediji, televizijske oddaje, kvizi, pravno varstvo, pravna ureditev, Slovenija, Nemčija, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 2736; Downloads: 134
.pdf Full text (377,68 KB)

104.
Odgovornost države za škodo, ki jo povzočijo javni uslužbenci in funkcionarji : diplomsko delo
Nina Benčič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo javni uslužbenci in funkcionarji, je poseben pravni institut, v katerem se prepletata področji upravnega, delovnega in civilnega prava. Temeljni vir za uveljavljanje te odgovornosti je vsebovan v 26. členu Ustave RS, ob tem pa obstajajo tudi številne druge določbe zakonodaje s področja civilnega odškodninskega prava, ki so pomembne za vsebino moje naloge. Glede instituta odgovornosti države za škodo nas zanima predvsem njegov nastanek, razvoj ter njegova uporaba na pravnem področju. Pri tem se bomo ukvarjali z raziskovanjem problematike zagotavljanja pravne varnosti državljanom, pa tudi pravnim osebam zasebnega prava. Vsi navedeni subjekti so aktivno legitimirani za sprožitev tožbe zoper državo na podlagi odškodninske odgovornosti za škodo, ki jim je bila povzročena v postopkih, ki jih vodijo javni uslužbenci ali funkcionarji. Pravna teorija in pravna praksa namenjata veliko pozornosti obstoju določenih predpostavk za odškodninsko odgovornost države, kjer se protipravnost, škoda, vzročna zveza med njima in krivda vsaj delno presojajo po drugačnih merilih kot v splošnem civilnem pravu.
Keywords: družbena odgovornost, odškodninska odgovornost, zakonodaja, ustava, javni uslužbenci, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 2789; Downloads: 238
.pdf Full text (731,15 KB)

105.
106.
Mehanizmi varstva človekovih pravic v evropskem trikotniku Ustavno sodišče RS - ESČP - Sodišče EU : magistrsko delo
Nina Šebenik, 2017, master's thesis

Abstract: Ustavnosodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji na podlagi Ustave preko mehanizma za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ter ustavne pritožbe zagotavlja Ustavno sodišče v Ljubljani. Nanj pomembno vplivata in ga dopolnjujeta Svet Evrope z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in možnostjo vložitve individualne pritožbe v primeru kršitev konvencijskih pravic na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu ter Evropska unija z Listino o temeljnih pravicah in postopkom predhodnih vprašanj pred Sodiščem Evropske unije v Luksemburgu. Vsako izmed teh treh sodišč predstavlja oglišče, ki skupaj tvorijo evropski trikotnik varstva človekovih pravic. Katalog pravic, ki jim je zaupan v varstvo, razlagajo široko, ustvarjalno in razvojno. Zaradi njihovega pozitivnega aktivizma je pravo, ki ga razlagajo, živo in razvijajoče se, medsebojna razmerja pa občutljiva in zapletena. Razvoj Sveta Evrope in Evropske unije ter obravnava Slovenije pred njunimi sodišči dajeta trden temelj za sklep, da je varstvo prebivalcev Slovenije vse bolj odvisno od razmerij znotraj evropskega trikotnika. Magistrsko delo opozarja na zahtevnost uveljavljenih sprememb Lizbonske pogodbe v Evropski uniji kot tudi dolžnosti, izhajajočih iz članstva v Svetu Evrope, na podlagi katerih bo sodnik rednega sodišča deloval tudi kot ustavni in evropski sodnik, ter se zavzema za sočasno reformiranje področja obstoječih mehanizmov varstva pravic na vseh ravneh sodnega varstva, od rednih prek ustavnih do evropskih sodišč.
Keywords: človekove pravice, ustave, ustavne pravice, ustavna sodišča, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 3875; Downloads: 279
.pdf Full text (2,60 MB)

107.
Človekove pravice v primeru Islamske države in vloga OZN : diplomsko delo
Nina Bečejac, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Islam je druga največja vera na svetu in je danes v svetu znana predvsem po svojih odklonskih navadah, glede na preostanek sveta. Muslimanski način življenja v večini primerov ni v skladu z Deklaracijo OZN o človekovih pravicah. V letu 2014 se je skupina islamskih skrajnežev poimenovala Islamska država in vzpostavila kalifat, ki temelji na šeriatskem pravu. Odločili so se, da bodo do svojega cilja prišli zlepa ali zgrda. Zaradi njihove želje po vsesplošni islamizaciji se sedaj svet sooča s terorističnimi samomorilskimi napadi in usmrtitvami na podlagi diskriminatornih načel ter čaka, kdaj bo kdo ukrepal. Varnostni svet OZN ima pooblastila, da v takšnih primerih urgira, vendar na žalost do sedaj ni bilo storjenega nič. Sprejete resolucije in neskončni pogovori očitno Islamske države ne bodo ustavili. Bo varovanje človekovih pravic in svoboščin ostalo le črka na papirju? To diplomsko delo opisuje načela islama, delovanje Varnostnega sveta in dejanja Islamske države ter se ukvarja z vprašanjem pristojnosti Varnostnega sveta ter njegovimi dejanji.
Keywords: Islamska država, islam, terorizem, Organizacija združenih narodov, Varnostni svet, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 3412; Downloads: 167
.pdf Full text (437,54 KB)

108.
109.
110.
Imisije : diplomsko delo
Nina Štemberger, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Institut imisij je sosedsko pravni institut, ki v večji meri hkrati ščiti in omejuje lastninsko pravico, v manjši meri pa varuje okolje. Temelj najdemo v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ), ki v 73. členu določa generalno klavzulo o prepovedi medsebojnega vznemirjanja. Prepovedane imisije pa opredeljuje 75. člen SPZ. Imisijsko varstvo je možno na dva načina, in sicer ločimo stvarnopravno varstvo, ki se uveljavlja preko negatorne tožbe (99. člen SPZ) in obligacijsko pravno varstvo, ki se uveljavlja preko popularne tožbe (133. člen OZ). Diplomsko delo je zastavljeno na način, da najprej predstavi teoretičen vidik (splošna ureditev, delitev imisij, ureditev v ZTLR, SPZ, OZ, imisijsko varstvo), to pa nadgradi z analizo sodne prakse, ki je zaradi lažje preglednosti oblikovana v več kategorij (odvodnjavanje; postavitev ograj, zidov, ki rezultirajo v negativnih vplivih; dim, hrup; veje, ki segajo v zračni prostor soseda, in ostalo, ki je neuvrščeno v druge kategorije). Analiza sodne prakse višjih sodišč je pokazala, da je pred slovenskimi sodišči zelo veliko primerov imisijskih zahtevkov, kar posledično pomeni, da imamo zelo bogato sodno prakso, ki pa v bistvenem ne odstopa od teorije. Velik problem v praksi (česar se zaveda tudi teorija) predstavlja oblikovanje imisijskega zahtevka, ki mora biti ravno prav konkreten, da je hkrati izvršljiv in da ne posega pregrobo v lastninsko pravico.
Keywords: imisijsko varstvo, sodna praksa, povzročanje škode
Published in ReVIS: 13.07.2018; Views: 3387; Downloads: 261
.pdf Full text (454,34 KB)

Search done in 0.37 sec.
Back to top