Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: V diplomski nalogi želimo bralcem predstaviti mednarodnopravni razvoj prava nadzračnega prostora in njegov pomen za sodobno družbo. V prvem delu predstavljamo zgodovinski okvir, ki je pripeljal do poznavanja formalnih pravnih virov nadzračnega prostora in načel, ki se v mednarodnem prostoru implicirajo skupaj z uporabo doktrine res communis omnium. V osrednjem delu pozornost namenjamo tematiki nacionalnih pravnih sistemov, njihovem vplivu in pravni urejenost nacionalnih prav posameznih držav na področju prava nadzračnega prostora. Opisujemo, kako sta na razvoj prava nadzračnega prostora vplivali vesoljska zakonodaja in vesoljska politika. Predstavljamo pomen tako imenovane vesoljske diplomacije, ki se je razvila v zadnjih petdesetih letih in postaja v sodobni družbi vse bolj pomembna. Ker je področje prava nadzračnega prostora še dokaj neraziskano in ker ne vemo, kakšna pravna vprašanja bo potrebno reševati v prihodnje, v diplomskem delu opisujemo tudi tehnike reševanja sporov na področju prava nadzračnega prostora. V zadnjem delu predstavljamo razvojne tematike in prihodnost, ki naj bi čakala pravno skupnost. Bomo nekoč z razvojem tehnologije lahko prav vsi potovali v vesolje? Bo zaradi napredka tehnologije in stremenja človeštva k odkrivanju novih skritih delov nadzračnega prostora potrebno posodobiti, spremeniti ali razviti nove formalne pravne vire v mednarodni skupnosti?
Keywords: mednarodno pravo, nadzračni prostor, vesoljske tehnologije, sporazumi o nadzračnem prostoru, načela mednarodnega prava nadzračnega prostora, res communis omnium
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 1073; Downloads: 121
Full text (598,99 KB)

Abstract: Diplomacija zastopa državo, pospešuje stike, razvija odnose, hkrati pa državo sprejemnico obvešča o dogajanjih glede matične države. Diplomacija skrbi za svoje državljane in njihove interese ter predstavlja pomembna stališča matične države pri mednarodnih organizacijah. Prav tako se vsaka država sama odloča, kje bo odprla svoja diplomatska, konzularna predstavništva ali predstavništva pri mednarodnih organizacijah, kakšna predstavništva bo odprla, v kakšni sestavi bodo delovala, še najbolj bistven del pa ostaja interes države, saj diplomacija vedno neposredno služi državi. Diplomsko delo ni namenjeno tekmovanju, katera diplomatska mreža je večja ali manjša, saj so države, ki bi imele predstavništva odprta v vseh državah, gotovo redke, poleg tega bi bilo to nesmiselno in predrago. Slovenija se je kot novonastala in majhna država bila primorana odločiti za racionalno diplomatsko mrežo. Države, primerljive s Slovenijo, imajo vzpostavljena diplomatska predstavništva le v izbranih pomembnejših državah in pri sosednjih državah, ali pa tam, kjer imajo vzpostavljen državni interes. Prostor ali področje, kjer ima Slovenija svoj zunanjepolitični in državni interes, je Srednja in Jugovzhodna Evropa, saj temu področju tudi pripada tako geografsko kot gospodarsko. V diplomskem delu bomo predstavili diplomacijo Republike Slovenije, opisali bomo njen pomen, vlogo in razdelili njeno organiziranost, v nadaljevanju pa opisali in primerjalno analizirali diplomatske mreže držav Avstrije in Hrvaške. Mreže bomo podrobneje preučili in jih med seboj primerjali. Največja pozornost bo osredotočena ravno na primerjalno analizo diplomatskih mrež in na ugotavljanje dejavnikov pri vzpostavljanju diplomatskih mrež. Na temelju podatkov, ki jih bomo pridobili s primerjalno analizo, bomo predstavili vpliv diplomatske mreže Republike Slovenije
Keywords: diplomacija, zunanja politika, diplomatska predstavništva, diplomatska mreža, primerjalna analiza
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 1007; Downloads: 75
Full text (1,16 MB)

Abstract: Institut diplomatske zaščite se je oblikoval skozi stoletja in je v zadnjem obdobju dozorel za to, da ga države preko postopka kodifikacije v Organizaciji združenih narodov (OZN) sprejmejo v obliki konvencije, ki bi jo kasneje države tudi ratificirale. S tem bi ta institut postal pravno zavezujoč za vse te države, kar bi vneslo v mednarodno gospodarstvo in trgovino zaščito, ki jo potrebujejo pravni in fizični subjekti pri delovanju v tujih državah. V tej doktorski disertaciji se je poskušalo predstaviti predvsem institut diplomatske zaščite z vidika družbenikov gospodarskih družb. Predstavilo se je dosedanjo prakso Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) in postopek kodifikacije, ki je potekala v okviru Komisije za mednarodno pravo pri OZN (ILC). Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je postopek kodifikacije dobil velik zagon, ki je pripeljal do tega, da je bil v okviru OZN sprejet celo Osnutek členov o diplomatski zaščiti (DADP). Vendar pa so se, morda tudi zaradi gospodarske krize, ki se je začela leta 2008, stališča držav spremenila oz. postala vsaj bolj zadržana. Države, ki so do takrat aktivno podpirale postopek kodifikacije instituta diplomatske zaščite, so od takrat naprej začele zavzemati bolj zadržana stališča glede nadaljnjega postopka kodifikacije. Doktorska disertacija predstavlja in analizira stališča držav skozi potek kodifikacije v okviru OZN ter stališča mednarodnopravne stroke v povezavi s posameznimi pomembnimi primeri, ki so se že vodili pred Meddržavnim sodiščem v zvezi z družbeniki gospodarskih družb. Ravno tako prikaže vpliv teh primerov na oblikovanje osnutka členov o diplomatski zaščiti in njegovo kasnejšo uporabo v praksi Meddržavnega sodišča v zvezi z obravnavanjem družbenikov.
Keywords: gospodarske družbe, mednarodno pravo, meddržavna sodišča, kodifikacija
Published in ReVIS: 04.06.2021; Views: 1210; Downloads: 0

Abstract: Evropsko sodišče v Luksemburgu (pogosteje poimenovano z nazivom Sodišče Evropske unije) je bilo ustanovljeno leta 1952. Opravlja naloge v sklopu sodne prakse ter skrbi za enotno razlago in uporabo prava Evropske unije v državah članicah. Magistrsko delo z uporabo deskriptivne, zgodovinske, analitične in induktivne metode predstavlja pregledno in strnjeno analizo Sodišča Evropske unije in njegovega delovanja s poudarkom na pomenu, ki ga imajo odločitve le-tega na razvoj pravnega reda Evropske unije. V magistrskem delu so sprva opisani nastanek in sestava Sodišča Evropske unije ter njegove pristojnosti. Po opisu postopkov pred Sodiščem Evropske unije so izpostavljene pomembnejše zadeve iz sodne prakse z analizo le-teh. Ugotovljeno je bilo, da je sodna praksa Sodišča Evropske unije soustvarjala pravo Evropske unije in da je veliko odločitev ustvarilo pomembne posledice za življenje evropskih državljanov. Nato se magistrsko delo posveča vlogi Sodišča Evropske unije na področju varstva človekovih pravic. Sodišče Evropske unije se je sprva otepalo pristojnosti odločanja na tem področju, kasneje pa je veliko pripomoglo k temu, da je danes varovanje človekovih pravic v Evropski uniji osrednjega pomena. Na koncu magistrskega dela nastopi analiza učinkovitosti sodnega varstva za posameznike na primeru dopustnosti ničnostne tožbe. Analiza se osredotoča na primerjavo dopustnosti ničnostne tožbe pred sprejetjem in po sprejetju Lizbonske pogodbe z ugotovitvijo, da je dostop do Sodišča Evropske unije za posameznike tudi po uvedbi sprememb iz Lizbonske pogodbe omejen zaradi strogega pogoja posamičnega nanašanja.
Keywords: Sodišče Evropske unije, Evropska unija, sodna praksa Sodišča- Evropske unije, varovanje človekovih pravic, ničnostna tožba
Published in ReVIS: 09.03.2021; Views: 1957; Downloads: 221
Full text (665,99 KB)

Abstract: Svetovno okolje se vedno hitreje spreminja % gozdovi izginjajo, gladina morja se dviga, ledeniki se topijo, zrak in voda pa postajata vedno bolj onesnažena. Vendar pa se okolje ne spreminja le samo od sebe. Velik del krivde za okoljsko problematiko nosimo ljudje, in sicer že zaradi števila, ki nas danes živi na svetu. Trenutno nas je že skoraj 7,8 milijarde, to število pa kljub upadanju stopnje rodnosti vztrajno narašča. Tako stanje ne omogoča več trajnostnega obnavljanja okolja % prenaseljenost pa tudi same potrošne navade ljudi so namreč dejavniki, ki škodujejo zdravemu okolju. Namen tega diplomskega dela je bilo v prvem delu vzpostaviti povezavo med prenaseljenostjo in okoljskimi izzivi ter v drugem delu raziskati, kakšne so možnosti reševanja problematike. To je bilo storjeno preko analize svetovnega prebivalstva in raziskav številnih mednarodnih organizacij. Ugotovila sem, da je število prebivalstva zares dejavnik, ki negativno vpliva na okolje, ter da se kljub vedno glasnejšemu opozarjanju s strani okoljevarstvenikov na negativen vpliv prenaseljenosti zakonodajalci zaradi strahu pred pretiranimi ukrepi in poseganjem v posameznikove človekove pravice, reševanju vprašanja izogibajo. Mednarodne organizacije sicer opozarjajo na težave in poskušajo reševati problematiko, vendar pa so pri tem omejene na suverene odločitve držav, človekove pravice in podobno. Direktnih hitrih rešitev torej ni % na vseh ljudeh je družbena obveznost, da poskrbimo za to, da se o prenaseljenosti začne bolj resno govoriti in opozarjati na okoljske posledice, ki jih ljudje povzročamo s prekomernim razmnoževanjem in prekomerno potrošnjo dobrin.
Keywords: okoljsko pravo, prenaseljenost, populacijska politika, mednarodno pravo, demografske spremembe
Published in ReVIS: 09.03.2021; Views: 1225; Downloads: 107
Full text (1,96 MB)