11. Mednarodna primerjava pravic LGBTQ+ oseb : magistrsko deloKlara Brežnik, 2024, master's thesis Abstract: Z magistrskim delom raziskujem pravice LGBTQ+ oseb po svetu in načine, kako države po svetu te pravice varujejo. Osredotoča se na analizo zakonskih definicij pravic LGBTQ+ oseb in primerja te definicije med državami. Poseben poudarek je na zakonodaji Evropske unije in Združenih držav Amerike, ki vplivata na notranje državne sisteme in zakonodajo. Ključna tema je diskriminacija in kršitve pravic LGBTQ+ oseb ter primerjava držav glede varovanja teh pravic. Delo obravnava, kako se izvršilna, zakonodajna in sodna veja oblasti soočajo z izzivi pri varovanju pravic LGBTQ+ oseb ter kako hitre spremembe v družbi vplivajo na zakonodajo. Posebna pozornost je namenjena razlikam med spolom in biološkim spolom ter pravilnemu poimenovanju in definiranju LGBTQ+ oseb, kar je ključno za preprečevanje diskriminacije in postavljanje ustrezne zakonodaje. Raziskava obravnava pravice LGBTQ+ oseb v slovenskem pravnem prostoru, Evropski uniji in ZDA ter primerja, kje so te osebe bolje, slabše ali primerljivo varovane, identificira in analizira najbolj problematične zakone, ki otežujejo kakovostno življenje LGBTQ+ oseb, ter preučuje, v katerih pogledih ta zakonodaja predstavlja ovire za njihovo življenje. Uporabljene so različne pravne metode, vključno z analitično, sintetično, komparativno, pojasnjevalno, kritično in historično metodo, ki omogočajo poglobljeno razumevanje tematike in njenih širših družbenih implikacij. Posebna pozornost je namenjena sodnim primerom, ki vplivajo na pravice LGBTQ+ oseb, in njihovim družbenim učinkom. Obravnavam tudi vpliv mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi in Svet Evrope, na zaščito pravic LGBTQ+ oseb, pri čemer poudarim pomembnost mednarodnega sodelovanja in zagovorništva pri izboljšanju pravic LGBTQ+ oseb. Transnacionalna omrežja, pogodbe in nevladne organizacije igrajo ključno vlogo pri spodbujanju demokratičnih idealov, omejevanju kršiteljev človekovih pravic ter krepitvi lokalnih pravnih institucij. Prav tako preučujem, kako kulturni, verski in politični dejavniki vplivajo na sprejemanje in izvajanje zakonodaje, ki varuje pravice LGBTQ+ oseb. Ta raziskava predstavlja uvod v kompleksno tematiko pravic LGBTQ+ oseb in ponuja izhodišče za nadaljnje raziskovanje. Celovit vpogled bi zahteval poglobljeno analizo posameznih poglavij, primerjavo več držav ter podrobnejšo preučitev sodne prakse, kar bi prispevalo k oblikovanju bolj vključujočih politik in zakonodaje. Keywords: LGBTQ+ pravice, diskriminacija, zakonodaja, mednarodno zagovorništvo, človekove pravice Published in ReVIS: 02.10.2024; Views: 48; Downloads: 0 Full text (1,45 MB) |
12. Strategije ohranjanja konkurenčnosti v tržnem segmentu restavracijŽiga Potokar, 2024, not set Abstract: Pomen diplomskega dela se kaže v predstavitvi pomena razvoja strategij gostinskih storitev restavracije v funkciji doseganja konkurenčnih prednosti in določenega pozicioniranja. Poleg tega je bilo izjemno pomembno dokazati, da je strategija restavracij ključnega pomena za uspeh v času krize, kakršni smo bili priča zaradi epidemije koronavirusne bolezni covid-19. V prvem delu so predstavljene teoretične podlage v zvezi s to raziskavo, sledijo bolj svojevrstne ugotovitve v zvezi z določenimi strategijami restavracij v času kriznih razmer.
V zadnjem delu diplomskega dela so predstavljeni primeri treh uspešnih zgodb iz tujine. Ti primeri tuje prakse so pomagali pri določanju smernic in idej za morebitno novonastalo restavracijo v Sloveniji, ki bi bila drugačna od ostalih in bi bila specializirana za goste višje plačilne sposobnosti. Keywords: strategija, restavracija, trendi restavracij, kriza, tuja praksa Published in ReVIS: 02.10.2024; Views: 32; Downloads: 0 Full text (1,32 MB) |
13. POSLOVNI NAČRT ZA PODJETJE DHL EKSPRES SLOVENIJA, D. O. O.Martin Arvaj, 2024, not set Abstract: V diplomskem delu sem analiziral poslovni načrt podjetja DHL Ekspres Slovenija z namenom o prepoznavanja prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti njihovega poslovanja. Delo poleg SWOT-analize, vključuje tudi tržni raziskavi PESTEL in Porterjevo analizo petih silnic, s katerimi so bile analizirane različne zunanje vplive na podjetje. Cilj dela je usmeriti podjetje k učinkovitejšemu razporejanju finančnih sredstev in osredotočanju na ključne točke poslovanja, da bi maksimalno izkoristili priložnosti in se pripravili na morebitne izzive v prihodnosti. Keywords: DHL Ekspres Slovenja, poslovni načrt, SWOT-analiza, tržna raziskava, podjetje Published in ReVIS: 02.10.2024; Views: 38; Downloads: 0 Full text (1,59 MB) |
14. UVAJANJE PROCESA LITJA NODULARNE LITINE NA VERTIKALNI LIVNI LINIJI DISA-MATICKristjan Kofalt, 2024, not set Abstract: Diplomsko delo temelji na uvajanju procesa litja nodularne litine na vertikalni livni liniji Disa-Matic. Trenutna nodulacija poteka po dveh metodah, in sicer po »sandwich« metodi v Ivančni Gorici in po žični metodi v Črnomlju. Da bi dvignili produktivnost vertikalne livne linije Disa-Matic v Črnomlju in omogočili proces nodularnega litja, ki je bil prej onemogočen zaradi induktivne livne peči, smo zamenjali induktivno livno peč z livno kadjo. Cilj diplomske naloge je odliti vzorec v podjetju Livar d. d. s postopkom žične metode nodulacije na vertikalni livni liniji Disa-Matic z novo livno kadjo, ki bo zadoščal livarskim kriterijem in ne bo porozen. Parametre litja smo na začetku prenesli iz Ivančne Gorice, kjer se je odlitek že odlival. Vzorčne ulitke smo s prenesenimi parametri odlili v Črnomlju, kjer so bili prerezi porozni. Z rezultati simulacije v programski opremi Magma smo ugotovili idealne pogoje za ulivanje. Zaradi poroznosti smo spremenili tudi livni sistem. Ugotovili smo, da ulitki z idealnimi pogoji litja in z novim livnim sistemom zadovoljujejo izdelavi serijskega litja. S tem smo proces nodularnega litja uvedli na livno linijo Disa-Matic. Keywords: Nodularna litina, Vertikalna livna linija Disa-Matic, Livna kad Progelta, Programska oprema Magma Soft, Simulacije v programski opremi Magma Soft Published in ReVIS: 29.09.2024; Views: 102; Downloads: 0 Full text (5,42 MB) |
15. Razvoj sistema za detekcijo obrabe šob za peskanje na podlagi meritev pretoka komprimiranega zrakaAljaž Poljanec, 2024, not set Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen sistem, ki omogoča nadzor stanja obrabe šob za peskanje, ki sta uporabljeni v stroju za peskanje zobnih implantatov. S tem nadzornim sistemom naj bi se olajšalo izvajanje kontrole obrabe šob za peskanje s strani uporabnika, saj bo ta sistem lahko deloval med obdelavo implantatov samodejno. V nalogi je uvodoma predstavljen splošen opis obdelave s curkom delcev abraziva, nato sledi podroben opis stroja za peskanje, na katerem so se izvajala testiranja, predstavljena v nalogi. Praktična uporaba v diplomski nalogi načrtovanega sistema je v tem, da bo uporabnik stroja za peskanje lažje izvajal nadzor stanja obrabe šob za peskanje in da bi potencialno lahko izboljšal kakovost obdelave implantatov ter zmanjšal porabo abraziva za peskanje. V praktičnem delu naloge so opisani potek razvojnega postopka zaznavanja obrabljenosti šob za peskanje, rezultati testiranja in ovrednotenje sistema za zaznavanje obrabe šob ter končno testiranje delovanja sistema. Keywords: peskanje, abraziv, šoba, stisnjen zrak, hrapavost, implantat Published in ReVIS: 29.09.2024; Views: 100; Downloads: 0 Full text (6,53 MB) |
16. ZDRAVSTVENA NEGA NOVOROJENČKA IN VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTREMelita Šljivar, 2024, not set Abstract: Novorojenček je otrok od poroda do dopolnjenega 28. dneva starosti. Predstavljajo najbolj ranljivo skupino in so najbolj dovzetni za bolezni in poškodbe. Sami niso sposobni skrbeti zase, zato morajo zanje poskrbeti tako zdravstveno osebje kot njegovi starši, slednji morajo zadovoljevati njegove potrebe in mu nuditi čim bolj varno okolje, kjer se bo lahko razvijal. Obdobje novorojenčka je polno izzivov in novih spoznanj tako zanj kot njegove starše, ki so po odpustu iz porodnišnice sami odgovorni za skrb novorojenčka. Tu nastopi patronažna medicinska sestra, ki staršem in celotni družini nudi podporo pri negi novorojenčka. Namen naše raziskave je bil raziskati zdravstveno nego novorojenčka na domu in vlogo patronažne medicinske sestre. Raziskava je bila kvantitativna. Zbrani in analizirani so bili primarni in sekundarni viri. Primarne podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Pridobljeni podatki so bili računalniško obdelani s pomočjo programa Microsoft Office Excel in s pomočjo spletne strani 1ka s pomočjo karete je bil anketni vprašalnik tudi narejen. V raziskavi je sodelovalo 104 mam, ki so rodile od vključno leda 2014 do leta 2024. V raziskavi smo ugotovili, da so mame pri negi novorojenčka na domu imele največ težav z dojenjem, in sicer s pristavljanjem novorojenčka k prsim. Druga največja težava je bila nega novorojenčkovega popka. Pri večini, ki je imela težave pri dojenju, je patronažna medicinska sestra uspešno pomagala. V večini so bile mame zelo zadovoljne z nego novorojenčka na domu s strani patronažne medicinske sestre. Keywords: Dojenje, novorojenček, patronažno varstvo, zdravstvena nega novorojenčka. Published in ReVIS: 28.09.2024; Views: 109; Downloads: 4 Full text (1,53 MB) |
17. Kognitivne motnje zdravstvenih delavcev pri dolgotrajnem delu v nočnih izmenahŠtefan Travnik, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Dolgotrajno delo v nočnih izmenah predstavlja pomemben izziv za zdravstvene delavce, saj lahko povzroči resne kognitivne motnje. Zaradi spremembe naravnega cirkadianega ritma je moten spanec, kar vodi do povečane utrujenosti in zmanjšane koncentracije. Kronično pomanjkanje spanja lahko negativno vpliva na delovni spomin, sposobnost reševanja problemov in odločanja. Zmanjšana pozornost in povečana stopnja napak lahko ogrozita varnost pacientov in učinkovitost zdravstvene oskrbe. Dolgotrajna izpostavljenost nočnemu delu lahko prispeva tudi k razvoju duševnih bolezni, kot so depresija in anksioznost. Za obvladovanje teh težav je pomembno uvajanje strategij za izboljšanje higiene spanja in zmanjšanje stresa na delovnem mestu. Raziskave in intervencije na področju zdravja pri delu so ključnega pomena za zmanjšanje negativnih posledic nočnega dela za zdravstvene delavce. Namen raziskave je preučiti kognitivne motnje zdravstvenih delavcev pri dolgotrajnem delu v nočnih izmenah. Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje znanstvene oziroma strokovne literature ter mednarodnih podatkovnih baz Cobiss, Google Učenjak, Medline, dLib in PubMed smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev smo razvrstili v tabele, podatke pa v posamezne kode in jih interpretirali. Rezultati: V raziskavi so sodelovali zdravstveni delavci, ki imajo minimalno eno leto delovnih izkušenj dela v nočnih izmenah. Ugotovili smo, da se zdravstveno osebje zaveda, da nočno delo negativno vpliva na kakovost spanja zdravstvenih delavcev, kar se kaže v krajšem trajanju spanja, pogostejših prebujanjih in slabši kakovosti spanja. Povezanost nočnega dela z ravnjo stresa je bila očitna, saj so zdravstveni delavci poročali o povečani razdražljivosti, anksioznosti in utrujenosti. Poleg tega so zdravstveni delavci med nočnimi izmenami doživljali zmanjšano delovno učinkovitost, slabšo zbranost in več napak pri delu. Razprava: Ugotovili smo, da nočno delo zdravstvenih delavcev bistveno vpliva na njihovo kakovost spanja, raven stresa in delovno učinkovitost. Intervjuvanci so poročali o slabši kakovosti spanja, pogostih prebujanjih in krajšem trajanju spanja po nočnih izmenah, kar vodi do povečane utrujenosti in stresa. Večina zdravstvenih delavcev doživlja več psiholoških težav, kot so razdražljivost in anksioznost, kar je povezano z motnjami cirkadianih ritmov. Dolgotrajno delo v nočnih izmenah lahko povzroči kognitivne motnje, pri čemer so intervjuvanci izpostavili, da se te težave povečujejo z večjim številom zaporednih nočnih izmen. Raziskava je pokazala, da morajo zdravstveni delavci delati več kot pet let v nočnih izmenah, da se začnejo pojavljati resne kognitivne motnje, čeprav se lahko posamezniki razlikujejo glede na prilagodljivost in načine obvladovanja stresa. Na koncu, strategije, kot so pitje kave in kratki dremeži, lahko pomagajo ohranjati budnost in zmanjšati vpliv nočnih izmen, vendar dolgoročne rešitve zahtevajo boljše upravljanje delovnih razmer in podporo zdravstvenih delavcev. Keywords: kognitivne motnje, nočne izmene, zdravstveni delavci, vpliv na zdravje, spalne motnje. Published in ReVIS: 28.09.2024; Views: 140; Downloads: 2 Full text (2,31 MB) |
18. PROGNOSTIČNA VREDNOST NATRIURETIČNIH PEPTIDOV PRI SRČNEM POPUŠČANJUDarko Bjelajac, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Srčno popuščanje je kompleksen klinični sindrom, ki prizadene bolnika tako
fizično kot tudi psihično in zahteva specializirano obravnavo. Zaradi čedalje večjega staranja prebivalstva
se bo povečala tudi pojavnost tovrstne bolezni. Glede na obliko se srčno popuščanje deli na akutno in
kronično, glede na iztisni delež levega prekata pa ga uvrstimo lahko v srčno popuščanje z ohranjenim
iztisnim deležem ali HFpEF (ang. heart failure with preserved ejection fraction), srčno popuščanje z
blago zmanjšanim iztisnim deležem ali HFmrEF (ang. heart failure with mildly reduced ejection fraction)
in srčno popuščanje z zmanjšanim iztisnim deležem ali HFrEF (ang. heart failure with reduced ejection
fraction). Diagnostični pristop k bolniku s srčnim popuščanjem vključuje tudi biomarkerje, natriuretične
peptide (ANP, BNP, CNP in intermediati v sintezi le teh) kateri so poznani po svoji zanesljivosti tako
pri diagnostiki kot tudi prognostiki. Namen raziskave je bil ugotoviti prognostično vrednost
natriuretičnih peptidov pri različnih oblikah in fenotipih srčnega popuščanja.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature
slovenskih in mednarodnih avtorjev, katerih področje raziskovanja je povezano s prognostično
vrednostjo natriuretičnih peptidov pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Pregledali smo literaturo v
podatkovnih bazah PubMed, Google Učenjak, Springer Link ter COBISS.SI. Za namen raziskave smo
uporabili literaturo, ki je bila polno dostopna, vsebinsko ustrezna, objavljena v slovenskem in/ali
angleškem jeziku ter izvira iz časovnega obdobja med januarjem 2013 in julijem 2024.
Rezultati: Pri pregledu literature smo na začetku na podlagi strategije iskanja pridobili 1.237 zadetkov.
Na podlagi pregledanih naslovov in prebranega izvlečka smo jih izključili 1.137. Preostalih 100 virov
smo vsebinsko pregledali in dodatno izključili še 76 virov.
Preostalih 24 virov smo natančno analizirali in jih vključili v končno analizo. Na podlagi analize smo
ugotovitve raziskav razporedili glede na naslednje tri kategorije: prognostična vrednost natriuretičnih
peptidov, konkurenčni prognostični biomarkerji pri srčnem popuščanju ter dejavniki predanalitske faze.
Razprava: Natriuretični peptidi so še vedno najbolj raziskani in zanesljivi biomarkerji v kontekstu
prognostike in diagnostike srčnega popuščanja. Prognostična vrednost BNP oziroma NT-proBNP naj
bi bila trenutno nekoliko bolj zanesljiva kot pa ANP odnosno MR-proANP, zaradi pomankanja študij.
Fenotip srčnega popuščanja (HFpEF in HFrEF) ter tudi oblika (akutno in kronično srčno popuščanje)
naj ne bi v večji meri vplivalo na prognostično vrednost BNP oziroma NT-proBNP. ANP odnosno
fragment MR-proANP je bolj izražen pri akutnem srčnem popuščanju z posledično višjim
koncentracijam kot pa pri kroničnem, pri slednjem je manj raziskan in zanesljiv kot prognostično
orodje. Avtorji po večini ugotavljajo da je prognostična vrednost, predvsem NT-proBNP izboljšana in
okrepljena ob kombinirani uporabi z ostalimi biomarkerji, udeleženimi v patofiziologijo srčnega
popuščanja, kot so denimo ST2, GDF-15, hs-cTnT, MR-proADM. Izmed omenjenih biomarkerjev je
ST2 poleg troponinov najbolj raziskan. Med biološkimi dejavniki predanalitske faze (vezani na bolnika),
ki imajo vpliv na vrednosti natriuretičnih peptidov, so starost bolnika, spol, komorbidnosti (ledvična
disfunkcija, atrijska fibrilacija, debelost itd.) ter fenotip srčnega popuščanja (HFpEF in HFrEF). Dejavniki,
ki lahko povzročijo neustrezen rezultat ali zaplete v postopku diagnostične preiskave pa so denimo
fizična aktivnost bolnika pred jemanjem vzorca, vrsta epruvete, shranjevanje epruvete in temperatura,
hemoliza vzorca, lega bolnika med odvzemom, kontaminacija vzorca, napačna idenifikacija, neustrezen
transport, nezadosten volumen polnitve epruvet ter staza venske krvi. Keywords: Natriuretični peptidi, prognostična vrednost, srčno popuščanje. Published in ReVIS: 28.09.2024; Views: 137; Downloads: 3 Full text (1,32 MB) |
19. ZDRAVSTVENA NEGA PRI POŠKODBI RAMEAnja Kavčič, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega pri poškodbi rame vključuje celostno obravnavo pacienta, kjer je medicinska sestra osredotočena na zmanjševanje bolečine, obnovo gibljivosti in preprečevanje zapletov. Pri svojem delu se srečuje s številnimi negovalnimi problemi, ki jih s svojo strokovnostjo in znanjem med celotno obravnavo uspešno rešuje. Cilj obravnave je pospešiti pacientovo okrevanje in zmanjšati odvisnost pacienta od tuje pomoči. Namen raziskave je preučiti zdravstveno nego pri poškodbi rame.
Metode dela: V raziskavi, ki je bila izvedena junija 2024, smo uporabili kvalitativen raziskovalen pristop in deskriptivno metodo dela. Izbran je bil namenski vzorec, s tehniko intervjuja smo intervjuvali šest medicinskih sester, ki vsakodnevno obravnavajo paciente s poškodbo rame.
Rezultati: Vse intervjuvanke so navedle, da ima medicinska sestra veliko vlogo pri pomoči pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti. Posebnosti zdravstvene nege pacienta s poškodbo rame so psihična in fizična priprava pacienta na operativni poseg, pomoč pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti, ocenjevanje in lajšanje bolečine ter pacientu razumljiva komunikacija. Večina intervjuvank meni, da mora biti medicinska sestra pozorna tudi na morebitne zaplete kot je vnetje rane po operaciji.
Razprava: Iz analize odgovorov smo ugotovili, da imajo medicinske sestre veliko vlogo pri pomoči pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti, psihični in fizični pripravi pacienta na operativni poseg in pri obravnavi ter preprečevanju bolečine po operaciji. Zdravstvena nega je zapleteno področje, načrtovana je individualno in celostno, v ospredje postavlja pacienta, medicinska sestra pa je ključna pri prispevanju k izboljšanju zdravstvenega stanja pacienta s poškodbo rame. Keywords: rama, ramenski sklep, vloga medicinske sestre, zdravstvena nega Published in ReVIS: 28.09.2024; Views: 89; Downloads: 2 Full text (1,42 MB) |
20. PACIENT S ČREVESNO STOMOKlara Nosan, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Stoma je odprtina na trebušni steni, ki jo je mogoče povezati z našim prebavnim
ali urinskim sistemom, poznamo pa tudi dihalne stome. Stoma je videti kot majhen rožnat
prirastek, prišit na telo. Ker stome nimajo mišic, se urin in blato izločata nenadzorovano.
Stome delimo glede na čas trajanja, torej na začasne in stalne. Črevesne stome delimo na
stome debelega črevesja in tankega črevesja. V diplomski nalogi se bomo opredelili na
življenje pacienta s črevesno stomo in spremembo življenjskega sloga. Namen raziskave je
preučiti kakovost življenja pacienta s črevesno stomo.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni
metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbirali, analizirali in sintetizirali primarne ter
sekundarne vire. Primarne podatke smo analizirali s pridobljeno tehniko anketiranja. Vir
podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internih baz (PubMed, Cobiss).
Rezultati: V anketi je sodelovalo 100 anketirancev. Z raziskavo smo ugotovili, da so 49 (49
%) anketirancem uvedli črevesno stomo zaradi raka debelega črevesa. 35 (47 %) anketirancev
se sooča z vnetjem kože okoli stome. Kolostomo ima izpeljano 63 (63 %) anketirancev.
Raziskava je pokazala, da se 86 (86 %) anketirancev strinja, da je uvedba stome vplivala na
njihovo življenje. Velika večina anketirancev 81 (81 %) trdi, da ima stoma velik vpliv na
samopodobo.
Razprava: V raziskavi smo ugotovili, da spol, starost in socialni status ne vplivajo na
vpeljavo črevesne stome. Največ anketirancev ima nameščeno kolostomo, kar pomeni, da
imajo stomo izpeljano na levem delu trebuha. Ker ima večina naših anketirancev stomo več
kot eno leto, lahko predvidevamo, da je njihova stoma trajna. Prav tako lahko na podlagi naše
raziskave ugotovimo, da so pacienti dobili dobra navodila o negi stome, saj je večina
anketirancev odgovorila, da za oskrbo stome porabijo manj kot 20 minut. V raziskavi smo
ugotovili, da do stome največkrat privede rak debelega črevesa ali rak danke. Keywords: stoma, ileostoma, kolostoma, zapleti, prolaps, samopodoba, življenjski slog. Published in ReVIS: 28.09.2024; Views: 115; Downloads: 4 Full text (1,45 MB) |