Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Zdravstvena vzgoja romskih otrok na Kočevskem
Anita Vlašič, 2023

Found in: osebi
Keywords: zdrav življenjski slog, kulturne vrednote, diplomska dela
Published: 09.01.2024; Views: 240; Downloads: 10
.pdf Fulltext (2,11 MB)

2.
Vloga medicinske sestre v prebujevalnici po anesteziji
Gregor Majcenič, 2023

Found in: osebi
Keywords: prebujevalnica, diplomska dela
Published: 09.01.2024; Views: 258; Downloads: 15
.pdf Fulltext (2,22 MB)

3.
ZDRAVSTVENA VZGOJA PACIENTA S SINDROMOM KRATKEGA ČREVESA
Špela Ferlin, 2024

Abstract: Teoretična izhodišča: Sindrom kratkega črevesa ima zelo kratko in jedrnato definicijo, in sicer se vanjo uvrščajo zgolj pacienti, ki je ostalo samo 150–200 cm funkcionalnega črevesja. Zaenkrat v Sloveniji k sreči trpi za to diagnozo malo pacientov. Pomembna je multidisciplinarna obravnava takega pacienta, v katero so vključene številne veje medicinske in zdravstvene stroke. Vsi vključeni v takšno obravnavo morajo dobro poznati svoje delo. Ključnega pomena za takšne paciente je prehrana, v večini primerov pa so odvisni od parenteralne prehrane do konca življenja. Namen diplomske naloge je bil preučiti zdravstvenovzgojno delo pri pacientu s sindromom kratkega črevesa, osredotočili pa smo se tudi na uporabo parenteralne prehrane in uporabo izločalne stome. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Zbirali smo primarne in sekundarne vire. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s tehniko intervjuvanja. Sekundarno zbiranje podatkov je potekalo s pregledom domače in tuje strokovne literature internetnih podatkovnih baz (PubMed, Coobis, Google Učenjak in Dlib). Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da intervjuvanci niso imeli težav s sprejetjem podane diagnoze sindroma kratkega črevesa, hitro so se soočili in sprejeli to kot dobro, saj so z ugotovitvijo bolezni začeli živeti nekako lažje kot prej. Vsi pacienti uporabljajo parenteralno prehrano zaradi kratkega črevesa in malabsorpcije. Pacienti, ki imajo nameščeno tudi stomo, niso podali večjih problemov. V življenju so se morali prilagoditi in spremeniti dnevne navade, kar jim ni povzročilo hujših težav in s tem živijo celo bolj kakovostno življenje. Razprava: Rezultati raziskave kažejo, da je sindrom kratkega črevesa eden izmed najpogostejših vzrokov za odpoved prebavil. Lahko se pojavi v katerem koli življenjskem obdobju. Je kronična bolezen, zaradi katere pacienti postanejo odvisni od parenteralne prehrane. Nekaterim pacientom je treba narediti stomo zaradi ponavljajočih se vnetij in resekcij v črevesju. Ker lahko za to boleznijo zbolijo tudi že dojenčki, je pomembna vključitev družine v njihovo obravnavo. Ključnega pomena pri tej bolezni predstavljata zdravstvenovzgojno delo in nega, saj je treba paciente poučiti o drugačnem načinu življenja, treba jim je svetovati in jih poučiti o parenteralni prehrani in o negi stome. Ker je pacientov s sindromom kratkega črevesa čedalje več, bi bilo smiselno na primarnem nivoju uvesti delavnice in izobraževanja tako za paciente kot zdravstvene delavce, ki se s takimi pacienti srečujejo na domu.
Found in: osebi
Keywords: sindrom kratkega črevesa, parenteralna prehrana, medicinska sestra, stoma
Published: 06.03.2024; Views: 239; Downloads: 18
.pdf Fulltext (2,11 MB)

4.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO TIMPANOPLASTIKI
Matevž Pucelj, 2024

Abstract: Teoretična izhodišča: Timpanoplastika je operativni poseg v srednjem ušesu oziroma bobniču. Obstaja več pristopov za ta poseg, ustreznega izbereta pacient in zdravnik po predhodni analizi anamnestičnih podatkov, kliničnem pregledu ter v skladu z želenim rezultatom. Uho je delikaten organ, saj operater s prostim očesom težko vidi majhne strukture, zato si pri delu pomaga z mikroskopom in endoskopom. Posegi so lahko elektivni, kar pomeni, da ima medicinska sestra več časa in možnost natančnejše priprave pacienta na operativni poseg, hkrati ima tudi pacient več možnosti za pridobitev pojasnil o možnih zapletih, pooperativnem okrevanju, naravi postopka in podobnem. Tudi če gre za urgenten primer, pri katerem je lahko ogroženo življenje pacienta ter je treba ukrepati hitro in natančno, moramo pacienta informirati in mu pustiti možnost odločitve. Metode: V raziskavo smo vključili 6 zdravstvenih delavcev, ki imajo minimalno 1 leto delovnih izkušenj na otorinolaringološkem področju. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje znanstvene oz. strokovne literature ter podatkovnih baz PubMed, Cobiss, Google Scholar, CINAHL in Medline smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah raziskave so bila upoštevana etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo kvantitativno analizirali, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke pa v posamezne kode ter jih interpretirali. Rezultati: V raziskavi so sodelovali medicinske sestre in zdravstveni tehniki, ki delujejo na otorinolaringološkem področju vsaj 1 leto. Ugotovili smo, da intervjuvanci prepoznajo zaplete po timpanoplastiki, poznajo potrebne intervencije ter metode preprečevanja zapletov; prav tako poznajo navodila, ki jih je treba posredovati pacientu, da bo lahko aktivno sodeloval v procesu zdravstvene nege. Intervjuvani poznajo potek oskrbe pacienta po timpanoplastiki; pri tem so omenili, da ni večjih razlik v oskrbi po posegu, ne glede na to, ali je bil izveden v splošni ali v lokalni anesteziji. Razprava: Intervjuvani zdravstveni delavci imajo potrebno znanje za kakovostno in varno obravnavo pacienta po timpanoplastiki, obenem poznajo možne zaplete in načine za njihovo preprečevanje.
Found in: osebi
Keywords: srednje uho, operacija, perforacija, bobnič, medicinska sestra
Published: 06.03.2024; Views: 310; Downloads: 38
.pdf Fulltext (2,56 MB)

5.
ŽIVLJENJSKI SLOG MATER PO ROJSTVU OTROKA DO ENEGA LETA STAROSTI
Monika Nikolić, 2024

Abstract: Porodno obdobje je obdobje, ko se v materinem telesu dogajajo številne anatomske in fiziološke spremembe, katerih končni cilj je, da se telo vrne v stanje pred nosečnostjo. Po porodu pride do krčenja maternice, ki naj bi približno po šestih do osmih tednih spet dobila obliko, kakršna je bila pred porodom. Po porodu je velika možnost nastanka okužb, ki nastanejo med samim porodom, carskim rezom, lahko pride do okužbe rane po porodu in okužbe presredka. Do laktacije pride med nosečnostjo in po porodu zaradi hormonskih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Pomembno je, da ženska svojega novorojenega otroka čim hitreje po porodu pristavi k prsim. Pri samem dojenju lahko pride do številnih nevšečnosti, kot so razpokane bradavice, boleče, občutljive prsi in mastitis. Tukaj ima zelo pomembno vlogo medicinska sestra z zdravstvenovzgojnim delom, saj žensko pouči o pravilni negi dojk. Medicinska sestra žensko pouči, kako otroka pravilno pristaviti k prsim, da bo otrok lažje sesal mleko. Seveda pa po porodu ne smemo pozabiti na telesno aktivnost in na zdrav način prehranjevanja. S telesno aktivnostjo se lahko prične, ko se ženska počuti dovolj dobro, da začne rahlo telesno aktivnost, kot je na primer sprehod. Ženska, ki doji, mora paziti na svojo prehrano, saj kar koli poje, vpliva tudi na otroka. Beljakovine v prehrani doječe matere so pomembne, ker omogočajo rast, razvoj in krepitev mišičnega tkiva pri otroku. Maščobe predstavljajo energijsko vrednost, kar se pozna tudi na materinem mleku, zato naj doječa mati uživa olja rastlinskega izvora, različna semena in oreške. Mati naj ne pozabi na zadosten vnos sadja in zelenjave, kar bo dobro vlivalo na samo prebavo. Doječa ženska naj se izogiba pitju alkohola, močnim začimbam, surovemu mesu, kajenju. Porod je zelo stresen dogodek tako za žensko kot za partnerja. Po porodu je pomembno, da ženska izrazi svoja čustva in občutke, ki jih je doživljala oziroma jih še doživlja. Po porodu lahko pride pri ženski do duševnih sprememb, kot so poporodna depresija, poporodna otožnost in poporodna psihoza. V takih primerih ima pomembno vlogo partner, da pravočasno prepozna, da se z žensko nekaj dogaja, da se je začela drugače obnašati, da je postala občutljiva, jokava, da je začela spreminjati razpoloženje. Če partner prepozna te znake, je treba ženski poiskati ustrezno pomoč. Seveda pa imajo nekatere ženske duševne motnje že pred samo nosečnostjo, zaradi česar moramo biti pri teh ženskah po porodu še bolj pozorni. Kar se tiče spolnosti po porodu, je najboljše, da se ženska sama odloči, kdaj začeti s spolnimi odnosi, saj sama najbolje pozna svoje telo in svoje počutje. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, ugotavljamo in svetujemo, da naj matere po porodu uživajo več sadja zelenjave, naj se gibajo vsak dan, naj si vzamejo čas za počitek, skrbijo naj za svoje duševno zdravje in za zdravje svojega telesa.
Found in: osebi
Keywords: zdravstvena vzgoja, poporodno obdobje, čišča, poporodne krvavitve, poporodne duševne motnje, vzpostavitev laktacije, težave pri dojenju, mastitis, gibanje po porodu, spolnost po porodu, spanje in počitek
Published: 22.03.2024; Views: 254; Downloads: 23
.pdf Fulltext (1,35 MB)

6.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PRIPRAVI PACIENTA NA OPERATIVNI POSEG
Elma Abdijanović, 2024

Abstract: Teoretična izhodišča: Operativni poseg je invazivna oblika zdravljenja, ki posega v celovitost pacientovega organizma; pri tem ima glavno vlogo kirurg operater. Pred operativna priprava pacienta na kirurški poseg in anestezijo zajema fizično, psihično in administrativno pripravo, kar je običajno v domeni medicinske sestre. Namen raziskave je preučiti vlogo medicinske sestre pri pripravi pacienta na operativni poseg. Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz PubMed, Cobbis, Google Scholar, CINAHL ter MEDLINE. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 6 intervjuvank, ki imajo več kot 1 leto delovnih izkušenj. Ugotovili smo, da intervjuvanke poznajo in upoštevajo vse protokole pri pripravi pacienta na operativni poseg, da preverjajo identifikacijo pacienta v dokumentaciji in na identifikacijski zapestnici, da sproti dokumentirajo, razkužujejo roke in okolico, seznanijo pacienta o hišnem redu in o prostorih, mu pokažejo zvonec. Pred operacijo preverijo, ali so odstranjeni vsi pripomočki, ki ne sodijo v operacijsko sobo. Na ta način poskrbijo za varnost pacienta. Težave, s katerimi se najbolj srečujejo, so pomanjkanje kadra, časa, bolniške odsotnosti in slaba komunikacija med pacienti in medicinskim osebjem, pa tudi znotraj tima. Vloga medicinske sestre pri pripravi se razlikuje, saj vsaka medicinska sestra opravlja svoj del naloge pri pripravi pacienta na operativni poseg. Razprava: Intervjuvanke imajo znanje na področju kirurgije, kakovostno in varno skrbijo za pacienta, pri tem upoštevajo protokole, hkrati pa se zavedajo zapletov in težav, kateri se lahko zgodijo, če ne bi opravljale svojega dela kakovostno in varno.
Found in: osebi
Keywords: Operativni poseg, priprava pacienta, medicinska sestra, psihična priprava, fizična priprava, administrativna priprava in anestezija.
Published: 24.05.2024; Views: 85; Downloads: 6
.pdf Fulltext (1,17 MB)

7.
ŽIVLJENJSKI SLOG BOLNIKA S KRONIČNO LEDVIČNO BOLEZNIJO
Rebeka Šinkovec, 2024

Abstract: Teoretična izhodišča: Kronična ledvična bolezen je dolgotrajno stanje, pri katerem ledvice počasi izgubljajo svojo sposobnost odstranjevanja odpadnih elementov ter sposobnost filtracije krvi. Da bi ledvice ostale čim dlje časa zdrave, rabijo bolniki slediti posebni prehrani, katera vključuje razne omejitve, prav tako je pomembno redno jemanje zdravil ter spremljanje krvnega tlaka, redna telesna aktivnost, katero seveda bolnik zmore in redno spremljanje pri zdravniku. Raziskava se opira na preučevanje zapletov pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo ter ocenjevanje pomena zdravega življenjskega sloga, prehrane in omejitev pri telesni aktivnosti za njihovo dobro počutje. Namen raziskave je preučiti življenjski slog bolnika s kronično ledvično boleznijo. Metoda: Kvalitativna raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega raziskovanja. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni ter sekundarni podatki. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za pol strukturirani intervju, kjer je sodelovalo šest oseb, ki imajo diagnosticirano kronično ledvično bolezen, vzorec pa je bil namenski. Kriteriji, ki smo jih upoštevali za izbiro oseb vključenih v raziskavo so bili: starost (nad 30 let), in čas diagnosticirane kronične ledvične bolezni (več kot eno leto). Zbiranje podatkov je potekalo oktobra 2023, pred samim začetkom raziskave pa smo pridobili soglasje o prostovoljnem sodelovanju. Rezultati: V intervjuju je sodelovalo šest oseb, in sicer pet oseb ženskega spola in ena oseba moškega spola. Vsi sodelujoči pravega pomena kronične ledvične bolezni pravzaprav ne poznajo, kar je razvidno iz intervjuja, imeli pa so podobne znake pri omenjeni bolezni. Intervjuvanci nekih hudih zapletov ne omenijo, pravijo pa da je zelo pomemben življenjski slog pri kronični ledvični bolezni. Razprava: Z raziskavo ugotavljamo, da je prilagoditev v prehrani, telesni aktivnosti in splošnem življenjskem slogu izrednega pomena, saj je to ključno pri obvladovanju kronične ledvične bolezni. Ena izmed ugotovitev je, da omejitev soli, nadzor nad vnosom beljakovin ter uravnotežena prehrana bistveno vpliva na znižanje obremenitve ledvic ter zavirajo napredovanje bolezni. Prepoznali smo tudi pomembnost redne telesne aktivnosti pri ohranitvi ustrezne telesne mase in izboljšanju krvnega pritiska, kar pripomore k boljšemu zdravju bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da zapletov intervjuvanci niso imeli, izjema je bil eden, kateri je omenil moteno odvajanje urina. Pri omejitvah pa predvsem opažamo, da so spremenili življenjski slog iz manj aktivnega v bolj aktivnega, prav tako je opažena pazljivost pri prehrani. Ena oseba izmed intervjuvanih pa omeni, da je zaradi dialize prikrajšana s časom.
Found in: osebi
Keywords: kronična ledvična bolezen, življenjski slog bolnika, zdrava prehrana, telesna aktivnost, ledvice, kvaliteta življenja.
Published: 24.05.2024; Views: 93; Downloads: 9
.pdf Fulltext (1,08 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top