Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Življenjska zavarovanja so pomembna oblika zavarovanja v Sloveniji. Življenjsko zavarovanje je dolgoročno zavarovanje, ki vključuje zavarovanje in varčevanje. Namen magistrskega dela je raziskati trenutno stanje življenjskih zavarovanj v Sloveniji. Preverili bomo, kakšna življenjska zavarovanja lahko sklenemo ter v kateri situaciji potrebujemo določeno zavarovanje. Na našem trgu je veliko različnih oblik in ponudb življenjskih zavarovanj, zato nam predstavlja težavo izbira primernega življenjskega zavarovanja. Tudi poznavanje in razumevanje življenjskih zavarovanj je za nas potrošnike problematično, zato smo mnogokrat mnenja, da nas zavarovalnica ali zavarovalni agent zavaja. V Sloveniji se dogaja, da imajo zavarovalci več enakih zavarovalnih polic ali pa zavarovalne police, ki jim sploh ne potrebujemo, želenega in potrebnega kritja pa ne razumemo ali pa ga sploh nimamo. Za varovanje zavarovalcev poskuša s svojimi prisilnimi določbami zakonodajalec varovati zavarovanca. V magistrskem delu bomo raziskali, ali je to varovanje za zavarovalce zadostno, kaj bi bilo treba spremeniti in kako izboljšati. Za boljše razumevanje in osveščanje zavarovalnih polic bomo preverili, katere določbe so navedene na polici, kakšne pravice oziroma ugodnosti nudi naša zavarovalna polica ter kaj lahko od nje pričakujemo. Raziskali bomo, kakšne kršitve se dogajajo na področju življenjskih zavarovanj ter kakšne sankcije sledijo. Pogledali bomo, na kakšen način lahko rešujejo zavarovalci spore z zavarovalnico. Na koncu bomo podali ugotovitve ter predloge za izboljšave.
Published in ReVIS: 08.03.2019; Views: 2186; Downloads: 114
Full text (1,33 MB)

Abstract: Koncernsko pravo je del slovenske korporacijskopravne ureditve. Njegov temeljni namen je zaščititi odvisno družbo, njene upnike in zunanje družbenike pred posegi njej nadrejene obvladujoče družbe v koncernu. Le ta je povezava dveh ali večih samostojnih gospodarskih družb pod enotnim vodstvom in z razmerjem odvisnosti, lastne pravne subjektivitete pa nima. Koncern torej ni nova pravna oseba in samo koncernsko pravo nima statusnopravne narave, čeprav blažjih organizacijskih učinkov ne gre povsem prezreti. V prvi vrsti gre za ekonomski pojav na katerega se pravo zgolj odziva, tako da poskuša prepoznati novo nastale nevarnosti in zaščititi udeležence v pravnem prometu. Dejanski koncern je najpogostejša oblika koncerna in temelji na kapitalski udeležbi, v kolikor je ta nadpolovična pa se njegov obstoj domneva. Prikrajšanja ki jih odvisna družba utrpi preko t.i. koncernskega privilegija je potrebno nadomestiti, gre za sistem posamične izravnave. Tak sistem pa ni primeren za reševanje problematike kvalificiranega dejanskega koncerna, kjer prikrajšanj ni več mogoče jasno določiti. Slovensko koncernsko pravo jasno izoblikovanih institutov glede takšnih prikrajšanj nima, sanacijo pa lahko omogočajo splošne norme korporacijskega prava (prepovedana vračila vložka, spregled pravne osebnosti,...). V nalogi ugotavljam tudi, da med slovensko in izvorno nemško ureditvijo obstajajo bistvene sistemske razlike zaradi katerih je slovensko koncernsko pravo manj učinkovito, tako je že sam pojem v nemškem pravu razumljen kot povezava podjetij in ne gospodarskih družb, kar bistveno širi domet koncernskega prava. Nadalje seznanitev s poročilom o odvisnosti, za razliko od nemške, v slovenski ureditvi družbenikom ni dostopna neposredno temveč samo posredno, kar zadostno trditveno podlago za uporabo koncernskopravnega odškodninskega zahtevka (547. člen ZGD-1) le stežka omogoča, sam primera njegove uporabe v praksi Vrhovnega in Višjih sodišč nisem zasledil. Zato slovensko koncernsko pravo nima želenega učinka in je njegova varovalna funkcija dokaj omejena.
Published in ReVIS: 26.09.2018; Views: 2805; Downloads: 205
Full text (949,71 KB)

Abstract: Avtorska pravica, ki je del širše pravice intelektualne lastnine, je urejana v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), prav tako pa sodi med ustavno varovane pravice. Avtorska pravica nastane sočasno z nastankom avtorskega dela. Obstoj avtorske pravice je vezan na avtorsko delo, tako da s samim obstojem ali neobstojem avtorskega dela stoji in pade celoten sistem avtorskopravnega varstva. Pri avtorskem delu gre za individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki mora biti na kakršenkoli način izraženo. Da gre pri določeni stvaritvi za avtorsko delo, morajo biti izpolnjene določene predpostavke:stvaritev konkretnih oseb, področje ustvarjalnosti, duhovnost, individualnost in izraženost.Med avtorska dela pa sodijo tudi novinarski prispevki, če izpolnjujejo zgoraj navedene predpostavke. Moja prva hipoteza je, da so prav vsi novinarski prispevki enako zaščiteni z vidika avtorske pravice. Avtorska pravica pogosto trči ob pravice in interese drugih, zato je zakonodajalec v določenih primerih, ki se mu zdijo najbolj relevantni za varovanje temeljnih družbenih vrednot, vzpostavil institut omejitve avtorske pravice. V praksi ni redek pojav, da določeni subjekti reproducirajo že objavljene novinarske prispevke v svojih medijih oziroma na svojih spletnih straneh s tem, da navedejo vir prvotne objave, avtorja prispevka ter morebitnih fotografij. Takšno kopiranje in lepljenje predhodno objavljenih prispevkov, ki mu strokovnjaki pravijo kliping, pomeni velik ekonomski potencial. V diplomskem delu se ukvarjam z vprašanjem, kako je s sekundarnim reproduciranjem novinarskih prispevkov, zlasti z vidika avtorske pravice. Moja druga hipoteza je, da kliping v slovenskem pravu ni urejen.
Keywords: kliping, novinarski prispevek, avtorsko delo, avtorska pravica, omejitve avtorske pravice
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 3123; Downloads: 198
Full text (874,52 KB)