Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Starši imajo v razmerju do svojih otrok ogromno pravic in dolžnosti. Osnova teh pravic in dolžnosti izvira iz Ustave Republike Slovenije, ki v 54. členu predpisuje, da imajo starši pravico ter dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Že od nekdaj smo torej poznali roditeljsko pravico, ki je bila namenjena temu, da starši zagotovijo korist svojih mladoletnih otrok. Družinski zakonik je roditeljsko pravico zamenjal z novim pojmom, in sicer jo je poimenoval starševska skrb, saj jo lahko v razmerju do otroka izvajajo tudi druge odrasle osebe, ki niso otrokovi roditelji. Torej, starševska skrb ne zajema le pravice in dolžnosti bioloških staršev, ampak tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, kot npr. posvojitelje. Ena izmed najpomembnejših dolžnosti staršev je zagotavljanje otrokove koristi, s čimer naj bi zagotovili uspešen telesni in duševni razvoj otroka ter ga pripravili na samostojno življenje in delo. Starševska skrb pripada obema od staršev. Težave se pokažejo šele ob razpadu življenjske skupnosti staršev otroka. V preteklosti so starši imeli popolno pravico nad vzgojo otroka, danes pa vedno bolj postaja del javnosti in strokovnih služb. Država sme v okviru svojih organov (center za socialno delo, policija, sodišče) posegati v otrokovo življenje, če je ogrožena korist otroka, je pa mnenja, da vsak starš najbolje pozna svojega otroka in ve, kakšne so njegove potrebe
Keywords: starševska skrb, otrokova korist, Družinski zakonik, starševske pravice in dolžnosti, izvajanje starševske skrbi, odnos med starši ter otroki
Published in ReVIS: 13.01.2022; Views: 1057; Downloads: 63
Full text (1,71 MB)

Abstract: Enormne modifikacije tako tržnega kot političnega sistema, globalizacija in prompten gospodarski razvoj so med drugim krepko transformirali percepcijo davčnih zavezancev do davčnih obveznosti, ki je z vidika davčnih obremenitev kot nujnega zla privedla do izmikanja davčnim obveznostim. Diplomsko delo parafrazira bistveni modaliteti izmikanja davčnim obveznostim, in sicer davčno izogibanje in utajo davkov. Prvi institut se nanaša na legalno ravnanje za zmanjšanje ali neplačilo davčnih obveznosti z izkoriščanjem lacunae legis, s katerim davčni zavezanci de facto ne kršijo predpisov. Drugi pomeni nezakonito ravnanje, s katerim davčni zavezanci neposredno kršijo norme davčne zakonodaje, da bi se izognili plačilu obveznih davčnih dajatev. Zaradi diskrepance in nekonsistentnosti davčne teorije o pojmovanju forme obravnavanih institutov, ogrožene pravne varnosti, potencialne arbitrarnosti oblasti in kolizije interesov v davčnopravnem razmerju ter nenazadnje tudi objektivnega tveganja presega okvira legalnosti ravnanj davčnih zavezancev, je relevantnost diferenciacije med obravnavanima modalitetama bistvenega pomena. Delo eksponira opredelilne elemente, teoretična izhodišča ter pravne posledice izbranih institutov, podana pa je tudi konstrukcija posameznih modalitet, izpeljana iz analize sodne prakse. Za nadaljnje preprečevanje pojava izmikanja obveznim dajatvam je nenazadnje pomembno poznati faktorje, ki spodbujajo takšno davčno vedenje, zato so v diplomskem delu prikazane ključne determinante izogibanja in utaje davkov
Keywords: davčno izogibanje, utaja davkov, davčna zatajitev, davki, zloraba predpisov
Published in ReVIS: 11.01.2022; Views: 1023; Downloads: 90
Full text (452,57 KB)

Abstract: V družini ima vsak subjekt svoje pravice in dolžnosti, ki jih mora uresničevati na podlagi zakona ali pa dogovora. V diplomski nalogi bo predstavljen eden izmed temeljnih institutov družinskega prava, ki je urejen z Družinskim zakonikom. Osredotočili se bomo na dolžnost preživljanja otrok, saj so ti najbolj ranljiva skupina družbe, ki ne morejo poskrbeti sami zase, zato morajo starši poskrbeti za uresničevanje njihovega fizičnega in socialnega razvoja preko instituta preživnine. Dolžnost preživljanja otrok je poleg starša, ki živi z otrokom v življenjski skupnosti, dolžen izpolnjevati tudi starš, ki mu ni dodeljena skrb za otroka, saj odpoved pravici do skrbi in stikov z otrokom, ne izključuje dolžnosti posameznika za preživljanje. Upravičenci do preživnine so poleg otrok tudi zakonski in zunajzakonski partnerji ter nepriskrbljeni starši. S pomočjo različnih metod raziskovanja (analitično, komparativno ter deskriptivno metodo razlage) bomo skušali razložiti nekatere specifične značilnosti instituta na podlagi zakonskih določb ter sodne prakse. Namen diplomske naloge je prikazati, kako se določi preživnina, kaj vse vpliva na višino preživnine ter katere pravno relevantne okoliščine vplivajo na njeno spremembo. Preživnina se lahko uresničuje na več načinov, in sicer v obliki denarnega zneska ali kako drugače, pomembno je, da je to v korist upravičenca, v konkretnem primeru, otroka. Nazadnje bomo ugotavljali tudi, kdo so upravičenci do povračila stroškov za preživljanje. Cilj diplomske naloge je, s pomočjo zakona in sodne prakse prikazati sam proces določanja preživnine ter vpliv okoliščin na zvišanje oziroma znižanje preživnine
Keywords: preživnina, obveznost preživljanja, določitev preživnine, zvišanje/znižanje preživnine, povračilo stroškov preživljanja
Published in ReVIS: 10.01.2022; Views: 1042; Downloads: 89
Full text (395,37 KB)

Abstract: Umetna prekinitev nosečnosti je še vedno zelo delikatna, kontroverzna in sporna tema, čeprav se v življenju s splavom sreča večina žensk. Je predmet burnih razprav med nasprotniki in zagovorniki. Dostop do splava tehta pravice ploda proti pravicam matere. Kljub temu da večina držav razvitega sveta stremi k izboljšanju položaja žensk in njihovih reproduktivnih pravic ter s tem enakopravnosti med spoloma, so države, ki s spreminjanjem že tako restriktivne zakonodaje nazadujejo. Tak primer je Republika Poljska. Kljub temu da je bil ob njenem vstopu v EU pogoj liberalizacija zakonodaje glede človekovih pravic, predvsem umetne prekinitve nosečnosti, se je le-ta odločila zakonodajo še bolj zaostriti. Diplomska naloga je osredotočena predvsem na dogajanje ob koncu leta 2020 in v začetku leta 2021, ko je poljsko ustavno sodišče spremenilo pogoje za umetno prekinitev nosečnosti. Ta je sedaj dovoljena le v primeru, da je v nevarnosti življenje in zdravje matere ter če je nosečnost posledica kaznivega dejanja posilstva ali incesta. Ena izmed tem je tudi kako slovenska pravna ureditev ureja umetno prekinitev nosečnosti, ter primerjava s precej manj obširno poljsko ureditvijo. Kljub trenutni pravni ureditvi na Poljskem je imela le-ta skozi svojo zgodovino precej raznolike poglede na splav. Zanimivo je to, da je bil v času komunizma splav dostopnejši kot v času demokracije, kar pa je verjetno posledica vpetosti Katoliške Cerkve v politično sfero
Keywords: umetna prekinitev nosečnosti, Slovenija, Poljska, restriktivna zakonodaja, liberalna zakonodaja, splav, protesti, pro-choice, pro-life
Published in ReVIS: 10.01.2022; Views: 1290; Downloads: 207
Full text (340,20 KB)

Abstract: V diplomskem delu se bomo ukvarjali z vprašanjem položaja mladoletnih otrok ob razpadu ali razvezi zakonske ali zunajzakonske zveze ter njihovimi pravicami, ki jim pripadajo v vseh postopkih, kjer se odloča o ključnih vprašanjih otrok. Starši imajo glavno in enako odgovornost pri varstvu in vzgoji otroka ter pri njegovem razvoju, upravičeni pa so tudi do pomoči države pri izvajanju svoje odgovornosti. O dodelitvi otrok v vzgojo in varstvo, preživljanju otroka in otrokovih stikih odloči sodišče na podlagi presoje o tem, pri katerem od staršev bo otroku zagotovljena večja korist. Če je to med staršema sporno, si sodišče pri odločitvi praviloma pomaga z mnenjem Centra za socialno delo in otrokovim mnenjem. Otrokovo mnenje se upošteva, če ga je sposoben izraziti sam ali preko nekoga, ki mu zaupa. Sodišče lahko v postopku otroku postavi posebnega zastopnika (zagovornika otroka), ki vzpostavi stik z otrokom in nato sodišču sporoča njegovo videnje in otrokove želje. V primeru, da je otrok ogrožen, se med postopkom lahko sprejmejo tudi začasne odredbe. S sprejetjem Družinskega zakonika je na področju družinskega prava prišlo do nekaterih sprememb na obravnavanem področju postopka za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih, ki jih bomo prikazali v okviru diplomskega dela
Keywords: varstvo in vzgoja otroka, preživljanje otroka, stiki z otrokom, Center za socialno delo, načelo največje koristi otroka, mnenje otroka, varuh otrokovih koristi
Published in ReVIS: 10.01.2022; Views: 974; Downloads: 95
Full text (1,06 MB)