11. (Ne)zaupanje v ukrepe digitalizacije in umetno inteligenco pri razvoju javne uprave : magistrsko deloAlenka Senica, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava pregled stanja digitalizacije s poudarkom na raziskovanju stopnje zaupanja v digitalne storitve in javno upravo. V letu 2020 se je izteklo desetletno obdobje, za katero je Evropska komisija s sprejeto Digitalno agendo napovedala pospešen razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Uresničitev Digitalne agende naj bi vsem državljanom Evrope zagotavljala varno uporabo spletnih storitev, dostopnost do interneta, možnost uporabe spletnih storitev, IKT-storitev, čezmejnih storitev, izboljšanje digitalne pismenosti, razvoj inovacij in novih storitev, povečanje digitalne pismenosti in uporabe e-storitev (e-uprava, e-bančništvo, e-zdravje). Namen magistrskega dela je predstavitev in pomen digitalizacije ter prikaz stanja digitalizacije in stopnje uporabe digitalnih storitev v Sloveniji, v primerjavi z ostalimi državami, članicami Evropske unije. Prvi del raziskovanja obsega pregled in primerjavo stanja digitalizacije na področju povezljivosti, človeškega kapitala, digitalnih javnih storitev, e-uprave, 5G in umetne inteligence. Stanje kazalnikov za Slovenijo se bo primerjalo s stanjem kazalnikov za še štiri izbrane države, članice Evropske unije, in sicer: Dansko, Finsko, Nemčijo in Portugalsko. Prvi del raziskovanja se bo zaključil s povzetki ugotovitev in s primeri dobrih praks, ki bi jih lahko povzela Slovenija, če bi se želela postaviti na zemljevid vodilnih digitalnih držav na svetu. Drugi, osrednji del magistrskega dela zajema anketno raziskavo, v kateri se bo raziskalo povezavo med stopnjo zaupanja uporabnikov v digitalizacijo ter razloge za (ne)uporabo digitalnih javnih storitev. Preverila se bo pogostost uporabe internetnih storitev v povezavi s stopnjo zaupanja v digitalne javne storitve. V zaključnem delu bodo povzeti izsledki rezultatov ankete o stopnji zaupanja v digitalne storitve in uporabo e-uprave. Sledi napoved razvoja digitalizacije v naslednjem desetletju in napoved razvoja 5G, skupaj z varnim in moralno sprejemljivim uvajanjem umetne inteligence v vse dejavnosti javnega in družbenega življenja. Na podlagi raziskovalnega dela bodo na koncu podani koristni predlogi za bolj zaupanja vredno, bolj odprto in na splošno bolj uporabno e-upravo v Sloveniji.
Keywords: digitalizacija, e-uprava, javna uprava, digitalne javne storitve, umetna inteligenca, (ne)zaupanje v javno upravo, Digitalna agenda, 5G
Published in ReVIS: 15.12.2022; Views: 795; Downloads: 126
 Full text (2,17 MB) |
12. Pravo in umetna inteligenca : regulacija, revizija ter odgovornostMark Grossman, 2021, master's thesis Abstract: Uporaba umetne inteligence se čedalje bolj širi, posledično pa je tudi njen vstop v vsakodnevno življenje neizogiben. Njen prihod prinaša mnogo dobrega ter neredko vodi napredek in razvoj, hkrati pa je lahko tudi predmet zlorab. Do tega zavedanja je Evropska unija prišla in je v preteklih letih pričela s predzakonodajnimi postopki reguliranja umetne inteligence. Le-tem in novonastalemu Predlogu uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci magistrsko delo posveča največ pozornosti. Hkrati se ukvarja tudi z vprašanjem, kako bodo revizija sistemov umetne inteligence ter sankcioniranje z zakonodajnimi zahtevami neskladnih ravnanj pripomogli h končnemu cilju etičnega delovanja, ki ne bo posegalo v temeljne pravice posameznikov. Tako so področja regulacije, revizije ter sankcioniranja in odgovornosti tista glavna področja, s katerimi se magistrsko delo ukvarja. Našteti podrazdelki so povezani preko že omenjenega imenovalca etike. Na področju regulacije predvsem raziskujemo, kakšno je trenutno stanje varstva in tudi, ali trenutni ter prihodnji zakonodajni akti upoštevajo etiko kot vodilo pri zakonodajnem postopku in končni regulaciji. Če je zakonodaja nedvomno prvi korak, s katerim se zagotavlja etično ravnanje, je, ko govorimo o umetni inteligenci, izjemnega pomena tudi revizija. V magistrskem delu zajamemo, kako si revizijo predstavlja Evropska unija, hkrati pa ne zanemarimo tudi predstav revizije, ki jih imajo ustvarjalci sistemov umetne inteligence. Delo se tako ukvarja tudi z vprašanjem notranje ter zunanje revizije in z organi, ki naj nad sistemi umetne inteligence bdijo. Zaključimo s poglavjem o sankcioniranju ter odgovornosti, saj se predvsem pri slednji, v povezavi z umetno inteligenco pojavljajo določene posebnosti.
Keywords: Evropska unija, umetna inteligenca, etika, regulacija, revizija
Published in ReVIS: 28.01.2022; Views: 1513; Downloads: 216
Full text (1,00 MB) |
13. Umetna inteligenca in korporacijsko upravljanje : diplomsko deloTajda Pregelj, 2021, undergraduate thesis Abstract: V zadnjih nekaj letih smo priča nenehnemu in sunkovitemu tehnološkemu napredku na različnih področjih. Velik del tega predstavlja vpeljevanje umetne inteligence (UI) v družbeni vsakdan. Izraz umetna inteligenca največkrat srečamo v zvezi z razvojem sistemov, ki vključujejo za človeka značilne intelektualne procese, kot so sposobnost razmišljanja, odkrivanja pomena, posploševanja in učenja iz preteklih izkušenj. Korporacijsko upravljanje v smislu sistema, znotraj katerega se oblikujejo cilji ter načrtuje pot k trajni uspešnosti družbe, je izjemno pomembno, a hkrati tudi kompleksno področje delovanja korporacij. Pri uporabi umetnointeligenčnih sistemov v povezavi s korporacijskim upravljanjem gre predvsem za izbiro najboljših in najučinkovitejših odločitev na podlagi preteklih izkušenj, podrobne analize vseh dostopnih podatkov in racionalne študije ob upoštevanju vseh dejavnikov. Tak način upravljanja korporacij lahko znatno poveča konkurenčnost korporacije in pozitivno vpliva na številne druge vidike njenega delovanja. Toda na tem področju je uporaba UI regulativno izjemno ohlapno urejena, potreba po trdnejši in bolj oprijemljivi ureditvi pa je vse večja. V zadnjih letih so se zgodili številni zelo pomembni premiki, toda še vedno nimamo enotne normativne ureditve umetne inteligence in vseh njenih pojavnih oblik. Najbližje dosegu tega cilja je EU, ki je v prvi polovici leta 2021 izdala predlog uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o UI (Akt o umetni inteligenci). Ta predstavlja najambicioznejši poskus enotnega urejanja umetnointeligenčnih sistemov do zdaj ter prvi obsežen pravni okvir za umetno inteligenco na svetu.
Keywords: umetna inteligenca, korporacijsko upravljanje, korporativno pravo, Evropska unija, gospodarsko pravo
Published in ReVIS: 13.01.2022; Views: 1046; Downloads: 136
Full text (905,42 KB) |
14. Patentiranje avtonomnih vozil : magistrsko deloSimona Čeh Savski, 2020, master's thesis Abstract: Avtonomna vozila za svoje delovanje ne potrebujejo človeškega voznika in bodo s svojo komercialno dostopnostjo izjemno vplivala na družbo v kateri živimo. Ideja avtonomne mobilnosti se je prvič pojavila v začetku 20. stoletja, vendar je bila lahko nadalje razvita šele z dostopnostjo ustrezne tehnologije in s tem, sistemov umetne inteligence. Čeprav popolnoma avtonomna vozila še niso komercialno dostopna, se njihova dostopnost na trgu pričakuje v prihodnjih nekaj letih. Prav zaradi tega morajo pravniki in inženirji delovati skupaj, da bodo posledice uvedbe avtonomnih vozil predvsem pozitivne in da se z ustreznimi preventivnimi ukrepi in pravnimi regulacijami izognemo nevarnostim, ki jih ta potencialno predstavljajo. To magistrsko delo izvira predvsem iz ugotovitev Evropskega patentnega urada o prihajajočih trendih tehnologij na področju avtonomnih vozil, ugotovitev Evropskega parlamenta in Evropske komisije o tem, katera področja je treba še posebej v prihodnje razdelati, kot tudi na podlagi že dostopne strokovne literature na področju avtonomne vožnje. Namen magistrskega dela je predvsem v interdisciplinarni predstavitvi teme, vključujoč zgodovinsko ozadje razvoja avtonomne vožnje, predstavitev prednosti in nevarnosti, ki jih uvedba avtonomnih vozil prinaša, predstavitev tehnologij, ki so vsebovane v patentnih prijavah pri Evropskem patentnem uradu, vključujoč dve študiji primerov, predstavitvi etičnih dilem, varovanja osebnih podatkov uporabnikov in kibernetske varnosti, kot tudi trenutnega zakonodajnega okvira Evropske unije in Slovenije, predvsem na področju odgovornosti in zavarovanja. Širok pregled področja bralcu omogoča razumevanje vseh področij avtonomne vožnje iz trenutno dostopnih podatkov.
Keywords: avtonomna vozila, avtonomna mobilnost, umetna inteligenca, patent, industrijska lastnina, tehnologija
Published in ReVIS: 09.03.2021; Views: 1714; Downloads: 115
Full text (865,98 KB) |
15. Življenje v simulaciji : diplomska nalogaMarko Jurman, 2017, undergraduate thesis Abstract: Že od nekdaj se človeštvo sprašuje, od kod smo prišli, zakaj smo tu in kje sploh smo. Filozofi in znanstveniki iz raznih področji že tisočletja poskušajo najti odgovore na ta vprašanja in opredeliti, kaj sploh je resničnost. O začetku našega sveta obstaja mnogo teorij, a skozi diplomsko nalogo sem natančneje predelal le eno, ki govori o tem, da obstaja možnost, da živimo v simulaciji prednikov. Za namene raziskovanja te možnosti sem se lotil preučevanja naše zgodovine, morale in etike ter dela na virtualni resničnosti in umetni inteligenci. S preučevanjem teh področji sem poskušal sestaviti profil s stališča človeške rase, ali bi ta izvajala simulacije prednikov, in tako odgovoriti na vprašanje, ali obstaja možnost, da živimo v simulaciji.
Keywords: simulacija, virtualna resničnost, umetna inteligenca, morala, resičnost, podzavest, vesolje
Published in ReVIS: 22.08.2018; Views: 5184; Downloads: 214
Full text (998,71 KB) |
