1921. Barnahus – hiša za otroke : magistrsko deloAleša Blažič, 2023, master's thesis Abstract: Barnahus (v islandščini hiša za otroke) je vodilni model za otrokom prijazno, MDMI- obravnavo otrok – žrtev in prič nasilja. Spodbuja pristop na enem mestu, ki s pomočjo forenzičnih razgovorov omejuje število zaslišanj otrok in zmanjšuje tveganje za nastanek ponovne travmatizacije v (pred)kazenskih postopkih. Forenzični razgovori se avdiovizualno posnamejo in so uporabni na sodišču. V primeru nadaljnjega sodnega postopka otroku ni treba priti na sodišče. Forenzične razgovore izvajajo za to posebej usposobljeni izpraševalci. Domovina modela Barnahus je Islandija, od tam pa se je razširil v skandinavske države. Je vir navdiha številnim državam po svetu. Na podlagi komparativne metode je v magistrskem delu izvedena podrobna primerjava modela Barnahus v skandinavskih državah. Z analitično in interpretacijsko metodo so opredeljeni različni pravni viri – mednarodni, evropski in tudi nacionalni, ki urejajo področje Barnahus oz. področje varovanja pravic otrok. Leta 2015 je bil z namenom spodbujanja modela Barnahus po Evropi ustanovljen projekt PROMISE, v okviru katerega so bili izdelani tudi Evropski standardi kakovosti za model Barnahus. Ti predstavljajo zbirko medsektorskih načel in dejavnosti, temeljnih funkcij in institucionalnih ureditev, na podlagi katerih je omogočeno otrokom prijazno, efektivno in konsistentno ukrepanje. V Sloveniji je ideja za vzpostavitev Hiše za otroke, ki je sovpadla z Lanzarotsko konvencijo, nastala v okviru Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije. V ta namen je bil sprejet nov zakon – ZZOKPOHO. Tako je 27. maja 2022 na Zaloški cesti 59 svoja vrata prvič odprl javni zavod Hiša za otroke. Za potrebe magistrskega dela sta bila na podlagi kvalitativne metode izvedena sestanek in intervju v Hiši za otroke z direktorico Simono Mikec. Mikčeva je magistrskemu delu doprinesla dodatne aktualne informacije, ki jih dozdajšnja literatura še nima. V magistrskem delu so postavljene tri hipoteze, ki so bile potrjene.
Keywords: Hiša za otroke, Barnahus, ZZOKPOHO, otrokom prijazno okolje, forenzični razgovori, travmatizacija, zloraba otrok, pravice otrok, PROMISE
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 1480; Downloads: 85
 Full text (1,98 MB) |
1922. Priložnosti in omejitve meritokracije za celovit družbeni razvoj v kontekstu družbe znanja : doktorska disertacijaMaruša Gorišek, 2022, doctoral dissertation Abstract: V ospredju doktorske disertacije je koncept meritokracije oziroma njene vloge v modernih
družbah, ki jih opredeljujemo kot družbe znanja in družbe tveganja. Čeprav gre za enega
ključnih konceptov modernosti, je v zadnjem času tarča kritik in polemik o njeni koristi za
družbo. Pri tem se velikokrat zanemarja dejstvo, da meritokracija ne deluje kot edini družbeni
princip, temveč je vpeta v širše družbene, politične in kulturne okoliščine. V disertaciji želimo
opredeliti za družbo pozitivne priložnosti meritokracije ter njene omejitve.
V teoretičnem delu meritokracijo podrobneje opredelimo z vidika družb znanja in tveganja kot
koncept promocije znanja. V empiričnem delu ga nato obravnavamo na različnih družbenih
ravneh, pri čemer upoštevamo princip metodološke triangulacije. Prvi del obravnava
mednarodni nivo. Kvantitativna analiza sekundarnih virov na kombinaciji indikatorjev kaže, da
lahko med različnimi državami govorimo o različnem nivoju meritokracije, tako glede uporabe
meritokratskih kriterijev pri zaposlovanju kot z vidika kognitivne mobilizacije, odnosa do
znanosti ter vrednotne naravnanosti do meritokracije.
Drugi del se osredotoča na raven družbenih podsistemov. Na podlagi polstrukturiranih
intervjujev ugotavljamo, da je v različnih družbenih podsistemih razumevanje meritokratskih
principov različno. Ti sicer povsod veljajo za zaželen način delovanja, a se v praksi izvajajo v
različnem obsegu in na različne načine.
Tretji vidik se nanaša na vlogo znanosti in predvsem ekspertov v družbi, ki na ravni družbe
poosebljajo meritokratsko logiko. To vprašanje s kritično analizo diskurza in vsebinsko analizo
različnih primarnih in sekundarnih virov apliciramo na aktualno situacijo pandemije covida-19.
Ugotavljamo, da gre za kompleksna razmerja ne le med eksperti, politiko in javnostjo, ampak
vlogo igrajo tudi odnosi znotraj stroke.
Sklepamo, da ima meritokracija v sodobnih družbah določene izzive, predvsem povezane z
njeno vpetostjo v druge družbene procese, a ponuja tudi izjemne priložnosti glede promocije
znanja. To pa odpira zelo kompleksna vprašanja, povezana predvsem z vlogo znanosti v
sodobnih družbah ter izzivi postfaktičnih družb.
Keywords: meritokracija, znanje, eksperti, družba tveganja, družba znanja, pandemija covida-19, doktorske disertacije
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 1304; Downloads: 48
Full text (1,69 MB) |
1923. |
1924. Vloga in vpliv kadrovskega menedžmenta na uspešnost poslovanja v organizacijah : diplomska nalogaPetra Hrka, 2023, undergraduate thesis Keywords: organizacija, zaposleni, kadri, management, kadrovanje, kadrovska služba, kadrovski menedžment, diplomske naloge
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 949; Downloads: 9
Full text (1,13 MB) |
1925. Medgeneracijsko komuniciranje na delovnem mestu : diplomska nalogaNika Višček, 2023, undergraduate thesis Keywords: medgeneracijsko komuniciranje, komuniciranje, digitalna orodja, komunikacijska tehnologija, besedno komuniciranje, nebesedno komuniciranje, medgeneracijske razlike, diplomske naloge
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 1229; Downloads: 31
Full text (895,35 KB) |
1926. Vloga in pomen zadrževanja dobrega delavca v organizaciji proučevanega ministrstva : diplomska nalogaJerneja Peterka, 2023, undergraduate thesis Keywords: medgeneracijsko komuniciranje, dober delavec, fluktuacija, motivi, vrednote, upravljanje delavcev, motiviranje, diplomske naloge
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 1127; Downloads: 107
Full text (691,38 KB) |
1927. |
1928. SMERNICE ZA IZDELAVO CELOSTNE STRATEGIJE E-MOBILNOSTI V OBČINI BRDASebastjan Arčon, 2023, not set Abstract: Trenutno se v svetu daje veliko pozornosti v trajnostni razvoj, katere del je e-mobilnost. Smernice Evropske unije so jasno zastavljene v smer za doseganje brezogljične družbe v čim večji meri. Te naj bi se uresničile do leta 2050. Eden izmed ključnih dejavnikov trajnostnega razvoja na področju zelenega preboja je promet, ki v veliki meri lahko pripomore k zagotavljanju kakovosti nizkoogljične družbe.
Delček tega so tudi lokalne skupnosti, ki z vlaganjem v e-mobilnost prispevajo k uresničevanju zadanih ciljev Evropske unije. S sledenjem zastavljenih smernic, ki jih je postavila Evropska unija na obravnavanem področju, prispevajo k zmanjševanju emisij CO2 in s tem tudi k zmanjševanju globalnega segrevanja. E-mobilnost je trenutno panoga, ki je v visokem porastu, vendar pa se še vedno pojavlja mnogo neznank in ovir, s katerimi se srečujejo tako uporabniki kot ponudniki ter proizvajalci e-tehnologij na področju razvoja e-mobilnosti. Predvsem se pojavljajo težave pri izgradnji in možnosti uporabe infrastrukture.
Tema, ki jo bomo obdelali v magistrski nalogi z naslovom »Smernice za izdelavo celostne strategije e-mobilnosti v občini Brda«, je le delček mozaika celostne strategije za turizem v Goriških brdih. Tema je obdelana s pomočjo kvalitativne raziskave obdelave podatkov s pomočjo metode CRIPREDE. Odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja so prikazali smernice, s pomočjo katerih se bo lahko v prihodnosti pripravljala strategija na temo razvoja
e-mobilnosti v povezavi z lokalnim turizmom.
Skozi nalogo smo poskušali pridobiti temeljne poglede in zaključne odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ključni pomen naloge so bile dobro izpeljane fokusne skupine s ciljnimi skupinami, skozi katere smo pridobili možnost oblikovanja ciljnih predpostavk za nadaljnje raziskave na navedenem področju.
Keywords: e-mobilnost, infrastruktura, strategija turizma, Občina Brda, razvoj, e-vozila, Evropska unija, zeleni preboj
Published in ReVIS: 07.10.2023; Views: 1043; Downloads: 36
Full text (1,37 MB) |
1929. KAKO OSEBE NEVTRALIZIRAJO LASTNO ŽIVALOJEDSKO VEDENJE?Nejc Fink, 2023, not set Abstract: Ta raziskava podrobno preučuje strategije nevtralizacije, ki jih ljudje uporabljajo za utemeljevanje hranjenja z živalmi kljub moralnim pomislekom ali konfliktom. Za raziskovanje je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop. V namenski vzorec je bilo zajetih 8 oseb, ki se prehranjujejo z živalskim mesom in se hkrati opredeljujejo kot živaloljube osebe. Uporaba polstrukturiranih intervjujev nam je omogočila poglobljeno analizo pridobljenih podatkov, s katerimi je bilo identificiranih več ključnih tematik, kako posamezniki nevtralizirajo hranjenja z živalmi. Glavna ugotovitev je bila kategorizacija živali na »živali za hrano« in »hišne živali«, kar omogoča izkazovanje naklonjenosti in skrbi do nekaterih živali, medtem ko se z drugimi brez pomislekov prehranjujejo. Povezane strategije so vključevale zanikanje uma, zavesti ali čustev »živalim za hrano« ter trditev o njihovih nujnih namenih, kot so zgolj vir hrane, upoštevanje hierarhij ali človeške prevlade nad živalmi. Izrazito obsežna je bila normalizacija in sprejemanje uživanja mesa kot nekaj povsem naravnega, nujnega, tradicionalnega in kulturno sprejetega. Rezultati celovito osvetljujejo kompleksno mrežo medsebojno prepletenih nevtralizacij, ki močno podpirajo literaturo na temo »Paradoks mesa« in omogočajo ter vzdržujejo očitno nasprotje med izraženo skrbjo za blaginjo živali ter dejansko udeležbo pri hranjenju z njihovimi deli. Študija poglobljeno osvetljuje psihološke mehanizme, ki ljudem omogočajo, da brez občutkov krivde ali konflikta uživajo meso živali, za katere lahko trdijo, da jih cenijo in skrbijo zanje.
Keywords: živalojedstvo, nevtralizacija, tehnike nevtralizacije, kognitivna disonanca, mesojedstvo
Published in ReVIS: 07.10.2023; Views: 1013; Downloads: 65
Full text (1,59 MB) |
1930. NUDENJE PSIHOSOCIALNE PODPORE STARŠEM OTROK Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRAMarinka Nedeljković, 2023, not set Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Nudenje psihosocialne podpore staršem otrok z motnjo avtističnega spektra smo se želeli osredotočiti na starše in na ponujeno pomoč, ki so je deležni. Da to področje raziščemo, se nam je zdelo še posebej pomembno zato, ker je motnja avtističnega spektra v porastu.
Namen naloge je bil predvsem to, da iz pridobljenih podatkov ugotovimo, kje so pri tem pomanjkljivosti, in posledično določimo področje, na katerem je še potencial, ki bi ga lahko razvili in tako izboljšali stanje na terenu. Ta tematika se nam zdi nadvse pomembna, saj se ob potrditvi diagnoze običajno vsa pozornost usmeri na otroka, na starše pa se pri tem nehote pozabi.
Za pridobitev podatkov smo skupno opravili šest intervjujev. Tri intervjuje smo imeli s starši otrok z motnjo avtističnega spektra, tri pa s strokovnimi delavci. Preverili smo stanje na terenu in s pomočjo intervjujev potrdili našo tezo, da je potenciala za izboljšanje stanja nudenja pomoči staršem otrok z motnjo avtističnega spektra še dovolj. Pomoči, ki je trenutno na voljo, je bistveno premalo, tista pomoč, ki obstaja, pa je povečini samoplačniška. Pomoč v okviru socialnega in zdravstvenega zavarovanja je sicer na voljo, vendar je zelo lokacijsko omejena.
Keywords: avtizem, motnja avtističnega spektra, stres, psihosocialna pomoč, psihoterapevtska obravnava, starši otrok z motnjo avtističnega spektra
Published in ReVIS: 07.10.2023; Views: 1337; Downloads: 47
Full text (666,50 KB) |
