1. |
2. Misli, čustva in vedenje prisvojcih oskrbovalcih oseb zdemenco : magistrska nalogaSimon Cigoj, 2022, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi raziskujemo misli, čustva in vedenje svojcev oskrbovalcev oseb z demenco.
Za lažje razumevanje bolezni in obolelega se bralec v teoretičnem delu najprej seznani z nekaterimi ugotovitvami raziskovanja bolezni in bolnika. Tako bralec lahko spozna, kaj sploh demenca je, katere vrste demence poznamo, kaj prinaša v svet obolelega in njegovo okolico, kako se jo je raziskovalo in na njo gledalo skozi zgodovino, kako jo doživljajo oboleli in kako oskrbovalci.
V empiričnem delu opravimo kvalitativno raziskavo s pomočjo intervjujev, ki smo jih opravili z dvanajstimi svojci oskrbovalci. Na ta način spoznamo miselni, čustveni svet in njihovo vedenje pri delu s svojci oskrbovanci obolelimi z demenco, ter pomoč, ki bi jo potrebovali v obdobju pred, ob in po postavitvi diagnoze pri osebi z demenco. V raziskavo so vključeni le oskrbovalci, ki so sorodniki, svojci oskrbovancem.
Raziskava je pokazala, da se skozi obdobja pri oskrbovalcih misli, čustva in vedenje spreminjajo. Ključen razlog za to je spoznanje, da je svojec zbolel. Ob tem raziskava pokaže tudi kako bi lahko družba pomagala oskrbovalcem v času bolezni, ki je prizadela njih svojce.
Keywords: demenca, oskrbovanec, oskrbovalec, misli, čustva, vedenje, magistrske naloge
Published in ReVIS: 23.12.2022; Views: 577; Downloads: 54
 Full text (1,81 MB) |
3. |
4. Vloga glasbene terapije pri fizioterapevtski obravnavi oseb z Alzheimerjevo demencoNika Konečnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod in namen: V diplomski nalogi smo s pomočjo pregleda znanstvene literature želeli preveriti, ali je uporaba glasbe koristna pri fizioterapevtski obravnavi oseb z
Alzheimerjevo demenco (AD) in ali glasbena terapija blagodejno vpliva na osebe z AD. Demenca je čedalje pogostejši pojav pri starejših, zato je pomen nefarmakoloških pristopov še toliko večji. Metode: Metodologija diplomske naloge temelji na pregledu znanstvene literature, ki smo jo poiskali s pomočjo spletnih baz PubMed in Googlov Učenjak. Rezultati: Ugotovili smo, da ima glasbena terapija pozitivne učinke na psihično in fizično počutje pri osebah z AD ter da pripomore k izboljšanju kakovosti življenja. Uporabnost: Diplomska naloga je uporabna za fizioterapevte, ki so zaposleni v institucijah s starejšimi osebami z demenco, in za kader, ki prav tako sodeluje pri obravnavi teh oseb. Omejitve: Izključitveni in vključitveni dejavniki, starost člankov in majhen vzorec pri raziskavah, ki oteži posploševanje rezultatov na celotno populacijo.
Keywords: Alzheimerjeva demenca, fizioterapija, glasbena terapija, rehabilitacija
Published in ReVIS: 06.07.2022; Views: 997; Downloads: 95
Full text (472,83 KB) |
5. Človekovo dostojanstvo in skrbništvo za odrasle osebe z demenco : magistrska nalogaMihael Leban, 2021, master's thesis Abstract: Naloga se osredotoča na postopek postavitve osebe z demenco pod skrbništvo in spoštovanje njenega dostojanstva pred, med in po zaključku tega postopka. V prvem delu je obrazložena demenca kot duševna bolezen z različnim izvorom, posledicami in pojavnostjo. Drugi del vsebuje opis postopka postavitve pod skrbništvo po veljavnem Družinskem zakoniku in Zakonu o nepravdnem postopku z vidika uporabnosti te zakonodaje za osebe z demenco. Poudarek je na vlogi strokovnih delavcev CSD skozi naloge, ki jih ti imajo v začetni fazi ugotavljanja potreb, v fazi podaje mnenja sodišču o osebi skrbnika, v zaključni fazi popisa premoženja ter dalje po postavitvi osebe pod skrbništvo v okviru izvajanja skrbništva oz. v okviru spremljanja skrbnikovega dela s strani CSD. Sledi opredelitev pojma človekovega dostojanstva v pravnih mednarodnih in nacionalnih aktih. Empirični del vsebuje intervjuje strokovnih delavcev CSD, ki delajo z osebami z demenco. Njihovo delo zajemajo javna pooblastila in naloge na področju varstva odraslih, predvsem skrbništvo nad odraslimi osebami, poleg tega pa tudi delo z uporabniki s težavami v duševnem zdravju, naloge v zvezi s preprečevanjem nasilja nad starimi in storitev prve socialne pomoči starim osebam. V okviru dvodimenzionalnosti človekovega dostojanstva se naloga posveča temi realizacije dostojanstva oseb z demenco v postopku prehoda pod skrbništvo. Magistrska naloga je zaključena z ugotovitvami empiričnega dela, ki problematizirajo obstoječo ureditev postopka postavitve pod skrbništvo z vidika novih možnosti za udejanjanje človekovega dostojanstva oseb z demenco. Predstavljen je pomen neformalnih oblik pomoči, ki jih osebe z demenco prejemajo, če niso sprejete v institucionalno varstvo ter pomen prepoznavanja potreb oseb z demenco in njenih vrednot s strani strokovnih delavcev predvsem takrat, ko ta ne zmore izraziti lastnih misli in želja. Pri vsem tem je v odnosu z osebo z demenco pomemben njej prilagojen način komunikacije.
Keywords: demenca, oseba z demenco, človekovo dostojanstvo, skrbništvo, Center za socialno delo, magistrske naloge
Published in ReVIS: 05.05.2022; Views: 877; Downloads: 122
Full text (1,23 MB) |
6. REHABILITACIJA PACIENTOV S PARKINSONOVO BOLEZNIJOLuka Kretič, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali problematiko rehabilitacije oseb s Parkinsonovo boleznijo (PB). Skozi nalogo smo predstavili slabosti ter prednosti rehabilitacijskih procesov ter kako le-ti vplivajo na pacienta. Naloga se usmerja v splosno obravnavo prepoznavanja PB, kako le-ta vpliva na potek zivljenja oseb s PB ter kako ucinke bolezni zreducirati in prirediti svoja ravnanja glede na bolezen. Izpostavili smo pomen strokovnjakov ter njihove metodologije zdravljenja na področju PB.
Keywords: Parkinsonova bolezen, rehabilitacija, pacient, demenca.
Published in ReVIS: 14.12.2021; Views: 1548; Downloads: 128
Full text (1,12 MB) |
7. Vloga svojcev pri izboljšanju kakovosti življenja dementnega starostnika : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnjeNena Sirk, 2017, undergraduate thesis Abstract: Demenca je zelo pogosta duševna motnja v starosti. Ko se pojavi, močno prizadene vso
družino. Svojci se znajdejo v težki situaciji, ki se za marsikoga zdi tudi brezizhodna. Z
vsemi strahotami se je veliko lažje spopadati, če smo ozaveščeni, če vemo, s čim imamo
opravka. Bolj ozaveščeni svojci pomenijo manjši strah in manjšo stisko.
Diplomska naloga se osredotoča predvsem na svojce, ki imajo v družini starostnika, ki je
zbolel za demenco. Razkriva njihove težave, stiske in strahove, s katerimi se spopadajo. S
pomočjo dveh polstrukturiranih vprašalnikov, od katerih je bil en uporabljen v dveh
fokusnih skupinah s svojci, drugi pa v intervjuju s strokovno delavko, zaposleno v domu
za ostarele, smo pridobili odgovore, ki ponujajo vpogled v to obširno problematiko. Pojav
demence močno vpliva na celotno družino oziroma na vse, ki so vpleteni v skrb za
starostnika. Slednja je iz dneva v dan zahtevnejša. Predvsem zaradi tega so se v obeh
družinah, ki sta bili udeleženi v raziskavi, odločili za nastanitev sorodnika v dom za
ostarele.
Ugotavljali smo, kako dobra je ozaveščenost ljudi o demenci, in ugotovili, da je
premajhna. O tem je spregovorila tudi strokovna delavka, ki se vsakodnevno srečuje s
težavami, ki nastajajo prav zaradi neznanja in nerazumevanja svojcev. Zanimalo nas je še,
ali se svojci vključujejo v domsko oskrbo svojega sorodnika in če se, kakšni so njihovi
načini. Sodeč po odgovorih, je zavedanje, da je zagotavljanje kakovosti življenja
dementnega starostnika pomembno, precej dobro. Gre pa za težko dosegljiv cilj, pri
katerem so pomembni sodelovanje, znanje in velika mera razumevanja.
Delo s starostnikom z demenco ni lahko. Za svojce je vse še toliko huje. Diplomska
naloga s pomočjo teorije in empiričnega dela ponuja le del odgovorov za boljšo predstavo
vseh tistih, ki s tem nimajo veliko izkušenj, in za podporo vsem tistim, ki se osebno
spopadajo s pastmi demence.
Keywords: demenca, starostniki, svojci, ozaveščenost, kakovost življenja, diplomske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 979; Downloads: 53
 Link to full text
This document has many files! More... |
8. VPLIV STOPNJE DEMENCE NA SODELOVANJE IN POSLEDIČNO IZBOLJŠANJE RAVNOTEŽJA PRI STAROSTNIKIHTonja Kolednik, 2020, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Demenca predstavlja vse večjo skrb za javno zdravje. Poleg primanjkljaja kognicije in sprememb v vedenju se pri ljudeh z blago demenco ali drugo kognitivno okvaro pojavljajo tudi primanjkljaji v ravnotežju, koordinaciji in gibanju.
Metode: Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo raziskovanja. Ta zajema pregled domače in tuje strokovne literature. V sklopu empiričnega dela smo s pomočjo rezultatov Kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti vzorec najprej razdelili v tri skupine. V času raziskave smo vadbo za oskrbovance doma starejših občanov prilagodili in jo preoblikovali v tako imenovano multimodalno oziroma večkomponentno vadbo, ki je vključevala vaje za izboljšanje ali ohranjanje sklepne gibljivosti, vaje za povečanje moči spodnjih okončin in vaje za izboljšanje ravnotežja. Pred začetkom vadbe in po osmih tednih vadbe smo njihovo ravnotežje testirali z Vstani in pojdi- testom ter Bergovo lestvico. Enako smo storili tudi po osmih tednih multimodalne vadbe. Dobljene podatke smo nato analizirali s statističnim programom SPSS.
Rezultati: Med začetnim in končnim testiranjem po Bergovi lestvici smo ugotovili izboljšanje ravnotežja po osemtedenski multimodalni vadbi povprečno za 1,57 točke. Zaradi statistične vrednosti, ki je znašala p=0,101 ne moremo reči, da gre za statistično pomembno razliko. Tudi pri Vstani in pojdi-testu se je čas trajanja izvedbe testa izboljšal za 1,47 sekunde. Gre za statistično pomembno razliko, saj vrednost statistične značilnosti znaša p=0,038. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je ocena ravnotežja po Bergovi lestvici po izvedbi vadbe boljša kot pred vadbo v vseh treh skupinah. Statistično značilno razliko med začetno in končno meritvijo ocene ravnotežja po Bergovi lestvici smo ugotovili le pri skupini z blago stopnjo demence (p=0,035). Ugotovili smo tudi, da so osebe z blago in zmerno stopnjo demence dosegle večji napredek v izboljšanju ravnotežja kot osebe s hudo stopnjo demence.
Razprava: Stopnja demence vpliva na sodelovanje in s tem na izboljšanje ravnotežja pri starostnikih z demenco. Statistično pomembnih razlik nismo našli, domnevno zaradi premajhnega vzorca, premajhne frekvence vadbe ter prekratkega trajanja izvedbe vadbe, ki bi jo bilo potrebno podaljšati vsaj za štiri tedne.
Keywords: demenca, stopnje demence, ravnotežje, multimodalna vadba
Published in ReVIS: 07.01.2021; Views: 1981; Downloads: 235
Full text (1,32 MB) |
9. |
10. |
