31. Povezanost vzgojnih stilov staršev z razvojem samopodobe pri mladostnikih : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnjeTanja Gregorin, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja analizo vzgojnih stilov staršev v povezavi s samopodobo
mladostnikov. Teoretični del vsebuje teorije in raziskave družine, različnih vzgojnih stilov,
obdobje mladostništva, samopodobe mladostnikov na različnih področij kot so družinska,
čustvena, medosebna, akademska, telesna in splošna samopodoba, ter povezave same vzgoje z
razvojem samopodobe. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena raziskava, ki smo
jo izvedli med 111 anketiranci. Ugotovili smo, da je vzgoja staršev povezana z razvojem
posameznikove samopodobe. Pokazalo se je, da vzgojni stili vplivajo na različna področja
samopodobe, največji vpliv pa se je pokazal ravno pri družinski samopodobi, torej, kako otroci
vidijo svojo družino ter svojo vlogo v njej ter kako si sami predstavljajo svojo bodočo družino.
Zato je poudarjena pomembnost primernega izbora vzgojnega stila staršev, saj ta vpliva na
samopodobo mladostnikov ter njihovo mnenje o samem sebi. V obdobju mladostništva pa je
zelo pomembno, kakšna je posameznikova samopodoba, saj se mladostniki v tem obdobju
veliko srečujejo z odnosi z osebami istega ter nasprotnega spola, začnejo se telesno razvijati in
spreminjati, prav tako pa se tudi začnejo odločati, s čim se želijo v življenju ukvarjati in
posledično izbirajo oziroma usmerijo svoj študij ter začnejo iskati primernega partnerja, s
katerim si bodo v prihodnosti ustvarili svojo družino.
Keywords: družina, mladostniki, vzgoja, vzgojni stili, samopodoba, diplomske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1082; Downloads: 112
 Full text (1,18 MB) |
32. |
33. Primerjava vlog očeta in matere pri postavljanju meja v vzgoji otrok : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnjeSandra Šmelc, 2018, undergraduate thesis Abstract: Starševstvo je ena najtežjih vlog, v kateri se znajde vsak posameznik. Zavedati se moramo, da
smo mi tisti, od kogar je naš otrok odvisen, zato je pomembno, da se potrudimo po najboljših
močeh. Čas je največja dragocenost, ki jo lahko namenimo otroku. S tem skrbimo za dobre
odnose znotraj družine.
Tradicionalno starševstvo, ki smo ga bili navajeni v preteklosti, je v zadnjih par desetletjih
začelo izginjati. Zamenjalo ga je sodobno starševstvo. Vzgoja otrok ni več naloga zgolj
matere, temveč je vedno več poudarka na očetovstvu, kjer se tudi očetje aktivno vključujejo v
vzgojo otrok. Breme vzgoje prevzemata oba starša, pri čemer je pomembno, da se s tem znata
spopasti na način, ki je ustrezen za oba.
Eden pomembnejših dejavnikov vzgoje je postavljanje meja. S tem starši usmerjajo in
ohranjajo svojega otroka na pravi poti k odraslemu življenju. Z določanjem meja postavijo
okvirje, znotraj katerih se otrok počuti varnega. Z odraščanjem se meje neprestano
spreminjajo in dopolnjujejo. Na ta način se otrok uči in nabira nove izkušnje.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnih izhodišč in empiričnega dela. Teoretična
izhodišča so razdeljena v štiri glavne sklope: družina, avtoriteta, vzgoja in postavljanje meja.
Največ pozornosti je namenjeno postavljanju meja s strani matere in očeta, na čemer temelji
tudi moja raziskava. Želela sem preveriti, v kolikšni meri se razlikujeta vlogi očeta in matere.
Rezultati so pokazali, da sta starša v določenih elementih vzgoje dokaj enakovredna, a vendar
je celotno gledano še vedno mati tista, ki prevladuje.
Keywords: družina, vzgoja, postavljanje meja, avtoriteta, pravila, medsebojni odnosi, čustva, diplomske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 921; Downloads: 104
Full text (613,36 KB) |
34. Psihosocialna pomoč žrtvam nasilja v družini : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnjeAnja Rijavec, 2014, undergraduate thesis Abstract: Nasilje v družini postaja vse pogostejši pojav, kar je posledica tudi današnjega tempa
življenja ter slabših ekonomskih razmer. Diplomsko delo se osredotoča na nasilje nad otroki,
ki se pojavlja v obliki fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, nasilja med sorojenci ter
zanemarjanja otroka. Slednja oblika nasilja je vključena v empiričnem delu in je
obravnavana v obliki konkretnega primera. Nasilje v družini je v večini primerov prikrito,
predvsem ko gre za nasilje nad otroki, saj se le-ti bojijo nekomu izven ali znotraj družine
povedati, kaj se jim dogaja. Predvsem je težko opazno spolno in psihično nasilje ter seveda
zanemarjanje otroka, znaki fizičnega nasilja pa so po navadi opazni in jih prej prepoznamo. V
nalogi so natančneje opisane oblike nasilja, znaki nasilja ter načini prepoznavanja le-teh,
večji poudarek je na spolnemu nasilju ter zanemarjanju otroka. Vsako nasilje pusti posledice,
tako pri otroku, kot tudi pri odraslem, zato so opisane posledice nasilja in programi za pomoč
žrtvam ter storilcem nasilja. V nalogi je tudi navedeno, kam se lahko otroci zatečejo po
pomoč ter kako poteka psihosocialna pomoč otrokom žrtvam nasilja, kakšne so pristojnosti
centrov za socialno delo ter drugih institucij, ki se vključujejo v obravnavo primerov, ki se
drug od drugega razlikujejo med seboj. Iz tega razloga je v nalogo vključen tudi postopek, po
katerem se rešujejo problemi.
Za reševanje nasilja obstaja tudi zakonodaja, ki se jo morajo držati centri za socialno delo,
policija ter druge pristojne institucije, ki so vključene v določen primer obravnave nasilja. V
nalogo je v ta namen posebej vključen tudi Pravilnik o sodelovanju organov ter centrov za
socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, s
čimer je lahko na najbolj direkten in natančen način prikazano sodelovanje med institucijami
pri obravnavanju primerov.
Keywords: psihosocialna pomoč, nasilje, družina, družinsko nasilje, žrtve, otroci, ukrepi
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1903; Downloads: 96
Full text (921,12 KB) |
35. Motnje hranjenja : težava sodobnega svetaVanja Jelnikar, 2014, undergraduate thesis Abstract: Motnje hranjenja so danes zaskrbljujoč in obsežen problem. V hitrem ritmu vsakdana in pod
težo družbenih pritiskov se ljudje cenijo le po zunanjosti. Vitkost je postala zapoved, debelost
pa stigma. Takšna in podobna kulturna sporočila dobijo otroci že v družinah, kjer se jim po
eni strani hrano ponuja, po drugi strani pa opozarja, da morajo paziti, da ne bodo pojedli
preveč.
Motnje hranjenja izražajo konflikte in stiske nekega okolja, vendar lahko postanejo za
posameznika tako neznosne, da mobilizirajo njegove simptome in obrambne mehanizme.
Postanejo lahko izraz osvoboditve notranjih, bolečih in neprepoznavnih čustev, zato jih
uvrščamo med duševne bolezni in na žalost o njih govorimo očitajoče, nerazumevajoče in s
stigmo.
V teoretičnem delu naloga opredeljuje motnje hranjenja in njihove vrste, prikazuje pomen
hrane in pojasnjuje poglavitne vzroke, dejavnike in posledice motenj hranjenja ter opisuje
vpliv medijev in družbe na pojav motenj hranjenja.
Empirični del naloge, singularna študija primera, proučuje življenje družine in doživljanje
otroka z motnjo hranjenja.
Keywords: motnje hranjenja, družina, družba, hrana, čustva, mediji
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1875; Downloads: 173
Full text (696,87 KB) |
36. Nadomestno materinstvo - etični vidik in primerjava pri nas in po svetu : diplomsko deloTeja Vavpetič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Nadomestno materinstvo je institut, s katerim se ženska s pogodbo zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno zanosila, donosila in rodila otroka ter ga po rojstvu za vedno izročila nameravanim staršem oz. sopogodbenikoma. Naročnika oz. sopogodbenika sta običajno zakonca ali osebi, ki živita v zunajzakonski skupnosti, predmet pogodbenega razmerja je otrok. Če ženska donosi in rodi otroka, ki ni nastal iz njene jajčne celice, gre za gestacijsko nadomestno materinstvo, če pa ženska donosi in rodi otroka, ki je nastal iz njene jajčne celice, govorimo o tradicionalnem nadomestnem materinstvu. Glede nadomestnega materinstva nimajo vse države enakih pravnih ureditev. Urejajo ga na tri različne načine, in sicer ga dovoljujejo, prepovedujejo ali pa ga sploh ne urejajo. V večini držav ni dovoljeno, poznamo pa kar nekaj držav, ki to dovoljujejo (npr. Rusija, Ukrajina, Indija ...). Zaradi nadomestnega materinstva so se začeli pojavljati mednarodni dogovori, veliko vlogo na mednarodni ravni pa imata Evropsko sodišče za človekove pravice in njegova sodna praksa. Nadomestno materinstvo še zdaleč nima samo pozitivnih plati. Ob tem, da je alternativna rešitev za posamezne interesne skupine, katerih skupna želja je starševstvo, institut odpira vrsto drugih problemov. Na eni strani pride do zadovoljitve potrebe po otroku, na drugi pa lahko pride do izkoriščanja žensk, predvsem v revnejših državah, pojavlja se tudi problematika 'plodnostnega turizma'. Nadomestno materinstvo postavlja vrsto etičnih, verskih in psiholoških vprašanj
Keywords: nadomestno materinstvo, nadomestna mati, družina, otrok, starševstvo
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1272; Downloads: 131
Full text (475,80 KB) |
37. |
38. Primerjava nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in Kazenskem zakoniku : diplomsko deloAsja Šinigoj, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava primerjavo nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in Kazenskem zakoniku. Poleg te primerjave opisuje tudi pojem, oblike in funkcije družine, opredelitev in vrste nasilja, njegove vzroke in posledice ter morebitne žrtve. Glavni namen in cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali se število obravnavanih primerov nasilja v družini letno povečuje, potrditev hipoteze, da je največje število žrtev nasilja v družini na Goriškem ženskega spola, in obrazložitev obravnavanih primerov po Kazenskem zakoniku in Zakonu o preprečevanju nasilja v družini. Za ugotovitev zastavljenih ciljev je bil izveden kritičen pregled literature, statistike in sodne prakse. Glede na prebrano so bile podane naslednje ugotovitve, in sicer da se število obravnavanih primerov nasilja v družini letno ne povečuje, da je večina žrtev na Goriškem ženskega spola, da je povzročiteljem izrečena kazenska sankcija, neprištevnim storilcem pa varnostni ukrep psihiatričnega zdravljenja in varstva, da je nasilja v družini več vrst (psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje ter zanemarjanje in zalezovanje), da so žrtve nasilja lahko tako moški kot ženske vseh starosti, vseh ekonomsko-socialnih, narodnih in etničnih skupin, ne glede na okoliščine. Med vzroke za nasilje v družini je potrebno uvrstiti težnjo po doseganju nadzora, ustrahovanje, podrejenost, izražanje jeze, stres, opitost, čustveno razburjenost, ljubosumje, travme iz otroštva itd.
Keywords: družina, nasilje, žrtve
Published in ReVIS: 10.03.2021; Views: 1580; Downloads: 173
Full text (521,55 KB) |
39. |
40. |
