11. |
12. |
13. |
14. Učinkovitost omejevalnih ukrepov Evropske unije za preprečevanje kibernetskih napadov : magistrsko deloAnamarija Klemenčič, 2022, master's thesis Abstract: Kibernetski napadi v zadnjih letih predstavljajo vse večji globalni problem, zato je Evropska unija leta 2019 sprejela omejevalne ukrepe za preprečevanje kibernetskih napadov, s katerimi skuša omejiti nevarnost kiberkriminala v državah članicah. Magistrsko delo opredeljuje problematiko kibernetskih napadov na območju Evropske unije in skuša na podlagi različnih raziskovalnih metod določiti učinkovitost omejevalnih ukrepov, ki jih je Evropska unija sprejela zoper kibernetske napade. Teoretični del magistrskega dela posega predvsem po zgodovinski in deskriptivni metodi ter definira osnovne pojme in prikaže razvoj oziroma nastanek kibernetskih napadov in omejevalnih ukrepov v Evropski uniji. V raziskovalnem delu pa so z normativno analizo proučeni sekundarni pravni akti (s poudarkom na omejevalnih ukrepih), sprejeti za ohranjanje kibernetske varnosti. S primerjalnopravno metodo sta analizirana pravna sistema Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije na področju izvajanja omejevalnih ukrepov Evropske unije. Na koncu so določeni kriteriji oziroma merila, ki so v pomoč pri iskanju odgovora na ključno raziskovalno vprašanje. Ugotovitve glede učinkovitosti oziroma možnih izboljšav omejevalnih ukrepov Evropske unije so zbrane, predstavljene in ovrednotene v zaključku. Na podlagi izbranih meril je ugotovljeno, da omejevalni ukrepi Evropske unije vsebujejo nekatere pomanjkljivosti in nepopolnosti. Največji problem je izvajanje omejevalnih ukrepov v državah članicah, saj še vedno nista zagotovljena ustrezen nadzor in sodelovanje med državami članicami. Težave pa se pojavljajo tudi pri zagotavljanju učinkovitega sodnega varstva. V prihodnje bo zato treba graditi na izboljšanju pravnih aktov s slogovnega, pravnega, političnega in predvsem praktičnega vidika, kar lahko dosežemo z nadaljnjimi analizami in diskurzi. Magistrsko delo prispeva k nadgrajevanju in razvoju pravnih aktov Evropske unije in njihovemu učinkovitejšemu izvajanju. Raziskava lahko ključno prispeva k razumevanju nujnosti omejevalnih ukrepov za preprečevanje kibernetskih napadov, saj je področje kiberkriminala v pravni literaturi še dokaj neraziskano. Delo želi opozoriti na preteče kibernetske grožnje (npr. kibernetski terorizem in kibernetsko vojskovanje) in graditi na učinkovitosti sredstev, ki preprečujejo te grožnje.
Keywords: kibernetski napad, informacijski sistem, kibernetski kriminal, kibernetska varnost, Evropska unija, omejevalni ukrepi, skupna zunanja in varnostna politika
Published in ReVIS: 23.11.2022; Views: 685; Downloads: 81
 Full text (1018,70 KB) |
15. Vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo : magistrsko deloRobert Pirkovič, 2021, master's thesis Abstract: Od pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji je minilo že 16 let. V tem obdobju je bilo slovenskemu kmetijstvu namenjenih dobre 4 milijarde EUR sredstev, zato se v širši javnosti pogosto postavljajo vprašanja o tem, kakšen je vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo. Poleg tega v času priprave magistrskega dela poteka faza usklajevanja zakonodajnih predlogov skupne kmetijske politike in oblikovanja ukrepov za novo programsko obdobje, v katerem se predvideva povečanje pristojnosti držav članic na tem področju. V ta namen magistrsko delo kritično ovrednoti vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo ter podaja konkretne in ambiciozno zastavljene predloge za oblikovanje ukrepov te politike za prihodnje programsko obdobje. Izvedena analiza pokaže, da so ukrepi skupne kmetijske politike prispevali k ohranitvi kmetijskih zemljišč, obdelanosti krajine in poseljenosti podeželja, pa tudi k stabilni proizvodnji živalskih proizvodov. Nezadovoljstvo pa gre izpostaviti v zvezi s samooskrbo na področju zelenjave, sadja in prašičjega mesa. Rezultati analize so še pokazali, da je tudi v Sloveniji zaznan trend povečanja proizvodnje hrane in izboljšanja dohodkov v kmetijstvu. Na podlagi ugotovitev je mogoče skleniti, da skupna kmetijska politika pozitivno vpliva na slovensko kmetijstvo. Podani predlogi in smernice, namenjeni nacionalnim organom pri oblikovanju ukrepov skupne kmetijske politike za novo programsko obdobje, tvorijo podlago za uspešnejše in učinkovitejše ukrepe te politike, s čimer se prispeva k izboljšanju razmer v slovenskem kmetijstvu, izboljšanju dohodkovnega položaja slovenskih kmetov, povečanju konkurenčnosti in ne nazadnje povečanju samooskrbe, kar je za državo strateškega pomena.
Keywords: skupna kmetijska politika, Evropska unija, ukrepi skupne kmetijske politike, vpliv skupne kmetijske politike, smernice za izboljšanje
Published in ReVIS: 06.07.2022; Views: 1027; Downloads: 82
Full text (1,47 MB) |
16. Boj proti terorizmu ter obveznosti Republike Slovenije v boju zoper njega po mednarodnem pravu : diplomsko deloAnja Klara Gorenšek, 2021, undergraduate thesis Abstract: Teroristično dejanje je kaznivo dejanje v klasičnem smislu, tako kot umor ali ugrabitev, ne glede na politične motive ali druge dejavnike.1 Boj proti terorizmu je ena od glavnih prednostnih nalog EU, njenih držav članic in mednarodnih partnerjev. Namen diplomskega dela je analizirati in raziskati terorizem ter boj proti terorizmu tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Skozi diplomsko delo bomo ugotavljali, če je notranja ureditev Republike Slovenije skladna z obveznostmi po mednarodnem pravu, če je RS pristopila k vsem pomembnim mednarodnim aktom glede terorizma, primerjali pa bomo tudi dejavnike, ki najbolj vplivajo na teroristična dejanja. Glavni cilj diplomskega dela pa je seveda ugotoviti, če se sploh uspešno borimo proti terorizmu. Cilj diplomskega dela je tudi potrditi ali zavreči postavljene hipoteze. Pri hipotezah si bomo pomagali tudi z online vprašalnikom oz. anketo, ki se bo priložila v delo in s katero se bo analiziralo mnenje slovenskih državljanov. V delu bomo torej obdelali veliko tem, glavna tematika pa bo seveda boj proti terorizmu. Ugotavljali bomo, kako terorizem ogroža našo varnost, vrednote naših demokratičnih družb ter pravice in svoboščine evropskih državljanov in državljank.
Keywords: terorizem, mednarodno pravo, obveznosti držav, mednarodni terorizem, protiteroristični ukrepi, človekove pravice
Published in ReVIS: 10.06.2022; Views: 812; Downloads: 43
Full text (692,43 KB) |
17. Zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v času pandemije covida-19 : diplomska nalogaUroš Černilec, 2021, undergraduate thesis Abstract: Marca 2020 je bila v Sloveniji razglašena epidemija covida-19. Za zajezitev širjenja okužb je
država sprejela ukrepe, ki so bili vezani na omejevanje osebnih stikov, meje, zaprtje šol, vrtcev
in organizacij, delo od doma itd. Protikoronski ukrepi, katerih namen je bil omiliti posledice
epidemije, so močno vplivali na zaposlene in ostalo prebivalstvo. Varstvo pri delu in
zagotavljanje varnega delovnega okolja sta dolžnosti vsakega delodajalca, pri čemer
preprečitev možnosti širjenja okužb na delovnem mestu ni izjema. Treba je poudariti, da so bili
delodajalci popolnoma nepripravljeni na takšno grožnjo. Izkazalo se je, da v Republiki
Sloveniji skoraj ni delodajalca, ki bi imel ustrezno izdelano oceno tveganja, s čimer je bilo
onemogočeno hitro in uspešno ukrepanje delodajalcev.
Namen diplomske naloge je podrobno opisati in opredeliti odnos zaposlenih do protikoronskih
ukrepov, zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v času epidemije in njihovo soočanje z
izzivi v času epidemije covida-19. Praktični del diplomske naloge je temeljil na anketnem
vprašalniku, ki smo ga oblikovali s pomočjo obstoječe literature in ga sestavili z brezplačno
aplikacijo 1KA.
Na osnovi raziskave smo ugotovili, da je kar 70% anketirancev povedalo, da se preventivni
ukrepi pred epidemijo niso izvali in da organizacija ni imela izdelane ocene tveganja. Prav
tako smo ugotovili, da je 59% anketirancev povedalo, da korona dodatek na njih vpliva
pozitivno/motivacijsko.
Keywords: epidemija covida-19, protikoronski ukrepi, zaposleni, motivacija na delovnem mestu, zadovoljstvo zaposlenih, diplomske naloge
Published in ReVIS: 05.05.2022; Views: 1032; Downloads: 71
Full text (1,69 MB) |
18. |
19. Odvzem otroka staršem : diplomsko deloSara Virt, 2021, undergraduate thesis Abstract: Obravnavana tema diplomskega dela je ukrep odvzem otroka staršem. Otroci po ustavi uživajo posebno varstvo in skrb, ki državo obvezujeta, da v primeru ogroženosti otroka z ustreznimi ukrepi zagotovi uresničitev otrokovih pravic. Ukrepi za varstvo koristi otroka so v pristojnosti sodišč, razen ukrepa nujnega odvzema otroka, ki je v pristojnosti centra za socialno delo. Med ukrepe za varstvo koristi otroka, ki sodijo med pristojnosti sodišč, spadajo začasne odredbe in ukrepi trajnejšega značaja. Nujni odvzem otroka je edino nujno dejanje in obenem edino dejanje, ki ga izvede center za socialno delo, izreče pa sodišče. Namen nujnega odvzema otroka je hitra zaščita otroka, kadar je otrok hudo ogrožen in se zaradi varstva otrokovih pravic in koristi ne sme odlašati. Za ukrep odvzem otroka staršem pa zadošča že navadna ogroženost, in sicer, če je otrok ogrožen do te mere, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. Ukrep odvzem otroka staršem spada med hujše ukrepe za varstvo otrokove koristi, saj je z njim otrok izločen iz družine. Gre za ukrep, ki v večji meri posega v starševsko skrb, zato naj sodišče po njem poseže le, če ukrepi milejše narave ne uspejo dovolj zavarovati otrokove koristi
Keywords: otrok, otrokova korist, ukrepi za varstvo otrokove koristi, odvzem otroka staršem, družinski zakonik
Published in ReVIS: 13.01.2022; Views: 1178; Downloads: 124
Full text (511,60 KB) |
20. Merjenje organizacijske kulture FOŠ : magistrska nalogaSonja Zlobko, 2016, master's thesis Keywords: organizacija, visoko šolstvo, organizacijska kultura, kultura kakovosti, kultura odličnosti, akademska odličnost, organizacijska kultura, merjenje organizacijske kulture, ukrepi izboljšav
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 999; Downloads: 59
Full text (1,68 MB) |
