1. |
2. Znanje medicinskih sester s področja kakovosti in varnosti v zdravstvuBojana Agreš, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Današnji napredek in kompleksnost zdravstvene oskrbe sta povzročila resne pomanjkljivosti v kakovosti oskrbe in varnosti pacientov. Varnost pacientov in kakovost oskrbe sta globalni zahtevi, ki sta v ospredju političnih programov na področju zdravstvenega in socialnega varstva. Vse pogostejša razprava o varnosti in kakovosti v zdravstvu vodi do vprašanja, ali imajo zdravstveni delavci znanje in veščine, potrebne za zaščito in izboljšanje oskrbe pacientov. Pomanjkanje znanja in veščin med zaposlenimi v zdravstvu je bilo ugotovljeno kot pomembna ovira za izboljšanje kakovosti oskrbe. Novejši dokazi celo kažejo, da zdravstveno osebje morda ni dovolj usposobljeno ali morda ni prejelo potrebnega usposabljanja za izboljšanje kakovosti in varnost pacientov, kar je pomembno dejstvo pri zagotavljanju varnosti in kakovosti v zdravstvu. Namen raziskave je proučiti znanje medicinskih sester s področja kakovosti in varnosti v zdravstvu ter ugotoviti, kako ocenjujejo sedanje stanje kakovosti in varnosti v zdravstvu in na podlagi rezultatov opredeliti stopnjo varnostne kulture.
Metode: V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov. Kot instrument je bila uporabljena anketa, s katero je bilo ugotovljeno, kakšno je znanje medicinskih sester s področja kakovosti in varnosti v izbranih zdravstvenih organizacijah. Za namen raziskave je bil uporabljen vprašalnik, ki je bil pripravljen na podlagi različnih predhodnih raziskav. Populacija v raziskavi so bile medicinske sestre v zdravstvenih organizacijah, katerim je bil posredovan anketni vprašalnik. Anketa je bila pripravljena v spletnem orodju 1ka in je bila po predhodnem soglasju izbrane zdravstvene organizacije razposlana na službene elektronske naslove medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvenih organizacijah. Sodelovanje v anketi je bilo anonimno in prostovoljno. Rezultati ankete so bili prenešeni v program SPSS in analizirani s statističnimi testi. Rezultati so prikazani grafično in tabelarno.
Rezultati: V raziskavi je bilo 100 ustrezno izpolnjenih anket. Velika večina vprašanih je pravilno opredelila kakovostno obravnavo. Največ jih ve, da nenehno izboljšanje kakovosti v zdravstvu vključuje programe usposabljanja za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce. Znanje medicinskih sester o kakovosti in varnosti v izbranih zdravstvenih zavodih je dobro, saj je 92 % vprašanih pravilno opredelilo, kaj je kakovostna obravnava. Anketiranci so varnost in kakovost v njihovi organizaciji ocenili s povprečno oceno 3,85, kar priča o tem, da je kakovost in varnost dokaj dobra, vendar bi jo bilo možno precej izboljšati. Vključeni v raziskavo varnostno klimo na petstopenjski lestvici ocenjujejo z visoko oceno (4,57). V raziskavi je ugotovljeno tudi, da imajo bolj izobražene medicinske sestre v izbranih zdravstvenih organizacijah več znanja s področja kakovosti in varnosti v zdravstvenih organizacijah kot manj izobražene.
Razprava: Raziskava zagotavlja nove informacije znanja s področja kakovosti in varnosti medicinskih sester. Medicinske sestre imajo na splošno dobro znanje s tega področja. Vendar pa se moramo zavedati, da to ni dovolj za večjo varnost in zmanjšanje napak, saj je potrebno ta znanja tudi uporabiti, kar pa je lahko tematika nadaljnjega raziskovanja. Kar zadeva prakso, lahko kakovost in varnost v zdravstvu povzroči izboljšanje kakovosti oskrbe, zmanjšanje neželenih dogodkov in povečanje zadovoljstva pacientov in medicinskih sester, zmanjšanje izgorelosti medicinskih sester.
Keywords: kakovost, varnost, zdravstvo, varnostna kultura, medicinska sestra
Published in ReVIS: 17.05.2024; Views: 124; Downloads: 6
 Full text (1,26 MB) |
3. Fizioterapevtska obravnava pacienta po rekonstrukciji sprednje križne veziNadin Zubović, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na analizo dolgoročne funkcionalne kakovosti življenja pacientov in fizioterapevtski obravnavi po uspešno zaključeni rekonstrukciji sprednje križne vezi (v nadaljevanju: ACL). Cilj naloge je bil raziskati, kako učinkovita je rehabilitacija po rekonstrukciji ACL ter ali obstajajo razlike med spoloma v izidih rehabilitacije. Izpostavljeni sta bili dve osnovni hipotezi. Prva hipoteza je trdila, da fizioterapevtska obravnava pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja po rekonstrukciji sprednje križne vezi. Druga hipoteza pa je predvidevala, da je rehabilitacija po operaciji sprednje križne vezi bolj uspešna pri moških kot pri ženskah. Za diplomsko nalogo so bili analizirani rezultati desetih študij, pri čemer je bila kakovost literature ocenjena kot odlična. Rezultati raziskav so potrdili prvo hipotezo, saj je učinkovita fizioterapevtska obravnava pomembno vplivala na celovito okrevanje in visoko kakovost življenja po rekonstrukciji ACL. Poleg tega so raziskave pokazale, da so moški v nekaterih primerih dosegali boljše rezultate v rehabilitaciji v primerjavi z ženskami, kar je le delno potrdilo našo drugo hipotezo. Aktivno sodelovanje pacientov v rehabilitaciji je igralo ključno vlogo za dosego optimalnih rezultatov, ki so se kazali v izboljšani kakovosti življenja in sposobnosti za športne aktivnosti. Časovni okvir rehabilitacije je predstavljal izziv, vendar se je pokazalo, da pacienti v različnih časovnih obdobjih po operaciji dosegajo dobre rezultate. Kljub pozitivnim ugotovitvam so se pojavili izzivi, zlasti v povezavi s sočasnimi kirurškimi posegi, ki lahko negativno vplivajo na kakovost življenja več kot 10 let po rekonstrukciji ACL. Razmišljanje o integraciji sodobnih tehnologij v rehabilitacijske programe se kaže kot potencialno orodje za optimizacijo procesa okrevanja. Sklepi raziskave poudarjajo ključno vlogo fizioterapevtske obravnave pri izboljšanju funkcionalnosti po rekonstrukciji ACL. Razlike med spoloma zahtevajo prilagojene rehabilitacijske pristope, medtem ko individualiziran pristop ostaja ključen za obvladovanje izzivov in izboljšanje dolgoročnih rezultatov.
Keywords: Funkcionalna kakovost življenja, sprednja križna vez, rekonstrukcija in fizioterapevtska obravnava.
Published in ReVIS: 10.05.2024; Views: 147; Downloads: 24
Full text (618,55 KB) |
4. Kakovost dela in zadovoljstvo diplomirane medicinske sestre v ambulanti družinske medicineJanja Ahlin, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Diplomirana medicinska sestra ima v ambulanti družinske medicine pomembno vlogo pri kontinuirani in holistični oskrbi pacientov na primarni ravni. Z zdravnikom družinske medicine in s srednjo medicinsko sestro skrbi za izboljšanje zdravja pacientov, odkrivanje dejavnikov tveganja in vodenje kroničnih pacientov. Pri svetovanju, vzgoji in učenju jim pomagajo še različni ostali strokovni profili, ki so zaposleni v zdravstvenovzgojnih centrih ali centrih za krepitev zdravja. V magistrskem delu smo pregledali kazalnike kakovosti dela v ambulanti družinske medicine in diplomirane medicinske sestre povprašali o zadovoljstvu dela v ambulantah družinske medicine. Zadovoljstvo zaposlenih je zelo pomembno za kakovostno, strokovno in pravočasno opravljeno delo.
Metoda: Uporabili smo dve metodi dela. Za teoretični del smo uporabili metodo sistematičnega pregleda obstoječe strokovne in znanstvene literature kakovosti v zdravstvu in zadovoljstvu medicinskih sester. Pri empiričnem delu pa smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop s katerim smo analizirali kazalnike kakovosti dela, ki smo jih pridobili iz dokumentov spremljanja kazalnikov kakovosti dela v ambulantah družinske medicine od leta 2015 do leta 2020 in kvantitativni pristop, kjer smo z anketiranjem povprašali diplomirane medicinske sestre o zadovoljstvu pri delu.
Rezultati: Kazalniki kakovosti v ambulantah družinske medicine se letno povečujejo. Rahel upad beležimo le v obdobju epidemije, ko je bilo delovanje ambulant družinske medicine močno okrnjeno. Zaradi pomanjkanja podatkov statistično tega nismo mogli dokazati, smo pa statistično dokazali, da ni razlik v stopnji zadovoljstva med DMS glede na to ali so zaposlene v javnem oziroma zasebnem sektorju. Ob primerjavi zadovoljstva diplomiranih medicinskih sester v letu 2017 in 2023 smo zaradi pomanjkanja podatkov lahko žal le opisno, potrdili, da je nezadovoljstvo pri delu v letu 2023 višje. Anketa je tudi s statistično obdelavo dokazala, da obstajajo statistično pomembne razlike v stopnji zadovoljstva glede na željo zaposlene ali si želijo zamenjati delovno mesto ali ne. Tiste, ki so pri delu nezadovoljne si želijo zamenjave delavnega mesta.
Razprava: Naloge ambulante družinske medicine so ohranjanje in krepitev zdravja pacientov, odkrivanje dejavnikov tveganja, ki jih z različnimi storitvemi poskušajo zmanjšati ali odstraniti, ter kontinuirano in kakovostno vodenje bolnikov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Te naloge so uresničljive, če se redno spremljajo kazalniki kakovosti, ki nam prikazujejo, kako se delo na primarnem nivoju zdravstva opravlja. Spremljanje kazalnikov pa je potrebno redno analizirati, se o rezultatih pogovoriti, jih primerjati s prejšnjimi leti, ter pravočasno ukrepati ob odstopanjih in poslabšanjih. Za kakovostno opravljeno delo bi bilo potrebno letno spremljati tudi zadovoljstvo zaposlenih in pacientov. Če bodo zaposleni zadovoljni bodo delo opravili hitreje in boljše. Zadovoljni pacienti se počutijo bolj varne in bolje obravnavane, kar pa je cilj vsake ambulante.
Keywords: kakovost, zadovoljstvo, diplomirana medicinska sestra, ambulanta družinske
medicine.
Published in ReVIS: 08.05.2024; Views: 185; Downloads: 11
Full text (10,35 MB) |
5. Vpliv stigme na kakovost življenja oseb z epilepsijoMateja Rožmanc, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Epilepsija je kronična nevrološka bolezen, za katero je značilno pojavljanje epileptičnih napadov. Bolezen lahko prizadene vse staroste skupine, vendar je najpogostejša v otroštvu in kasneje v starosti. Že v preteklosti je veljala za nekaj posebnega, drugačnega, zato so se ljudje oseb z epilepsijo bali in se jih izogibali, jih stigmatizirali. Stigma in diskriminatorno ravnanje sta prisotna še vedno, predvsem zaradi strahu in neznanja ter neinformiranosti ljudi.
Epilepsijo danes s podporo slikovne diagnostike zdravimo na različne načine, odvisno od vrste bolezni, pogostosti napadov in vzroka. Kot zdravljenje se je za zelo uspešno izkazalo tudi operativno zdravljenje, saj se pojav epileptičnih napadov lahko toliko zmanjša, da osebe z epilepsijo teh nimajo več, s tem pa se jim izboljša tudi kakovost življenja. Zaživijo lahko skoraj normalno življenje.
Kot podpora osebam z epilepsijo pri nas in po svetu delujejo različna društva in združenja, ki skrbijo za redna izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnjakov na področju epileptologije ter organizirajo predavanja, srečanja ter strokovno pomoč tudi obolelim, njihovim svojcem in ostalim laikom. Veliko vlogo pri procesu zdravljenja in pri kakovosti življenja ima tudi sodelovanje strokovnega osebja z osebami z epilepsijo. Pomembno je, da se vzpostavi vez zaupanja, saj je zdravljenje le tako lahko uspešno.
Namen in cilji: Namen raziskave je bil raziskati, kakšen je vpliv stigme na kakovost življenja oseb
z epilepsijo in koliko se je to spremenilo po operativnem zdravljenju epilepsije.
Cilji raziskave so bili:
• pregledati literaturo, ki vključuje stigmo med osebami z epilepsijo, operativno zdravljenje
epilepsije,
• ugotoviti prisotnost stigme pri osebah z epilepsijo,
• ugotoviti vpliv epilepsije na kakovost življenja oseb z epilepsijo,
• ugotoviti, koliko se je stigma zmanjšala oziroma spremenila po operativnem zdravljenju,
• ugotoviti, v kolikšni meri se je kakovost življenja po operaciji izboljšala,
• ugotoviti, na kakšen način bi lahko zmanjšali vpliv stigme in diskriminatorno ravnanje družbe
do oseb z epilepsijo
Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem z osebami z epilepsijo ter z diplomiranimi medicinskimi sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Sekundarne podatke smo pridobili s pregledom domače in tuje literature iz baz podatkov Cobiss, dLib, PubMed, Scholar, Science Direct in Cinahl. Kot instrument za raziskavo smo uporabili predlogo za polstrukturirani intervju. Intervjuje smo izvedli s pacienti in diplomiranimi medicinskimi
sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Izvedli smo 13 intervjujev, 10 s pacienti in 3 z diplomiranimi medicinskimi sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Intervjuji so bili izvedeni ločeno za paciente in diplomirane medicinske sestre / diplomirane zdravstvenike. Predlogo je sestavljalo 10 vprašanj, ki so se nanašala na stigmo in kakovost življenja pri osebah z epilepsijo. Raziskava je potekala med septembrom in decembrom 2023.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 13 intervjuvancev (7 žensk in 6 moških). Najmlajša sta bila stara 35 let, najstarejši pa 67 let (v povprečju 46 let). Vsi intervjuvanci imajo različno izobrazbo. Večina intervjuvancev se je počutila stigmatizirane, sploh zaradi značilnih epileptičnih napadov, zato so se izogibali stikom z ljudmi, pa tudi kakovost življenja je bila slabša. Za zelo uspešno se je pri intervjuvanih pacientih izkazalo operativno zdravljenje, saj se je število epileptičnih napadov po operaciji zelo zmanjšalo in s tem izboljšala kakovost življenja.
Razprava: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da stigma zelo vpliva na kakovost življenja oseb z epilepsijo. Iz rezultatov raziskave izhaja, da intervjuvanci vidijo problem v neznanju in neinformiranosti javnosti glede epilepsije. Priložnost za izboljšanje vidijo v dodatnem izobraževanju in informiranosti javnosti. Predlagajo kakšne informativne oddaje v medijih, predavanja že v osnovni šoli in organiziranje dogodkov na temo epilepsije.
Keywords: epilepsija, epileptični napadi, stigma, diskriminacija, predsodki, kakovost življenja
Published in ReVIS: 08.05.2024; Views: 172; Downloads: 9
Full text (1,86 MB) |
6. Uvajanje kazalnika higiene rok v prizadevanjih za varnost in kakovost oskrbe starejših v domovih za starejšeBarbara Sopčič, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Preprečevanje okužb, povezanih z zdravstvom, je eden od pomembnih kazalnikov kakovosti dela zdravstvenih delavcev ter zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov. Zdravstvena oskrba v socialnovarstvenih zavodih je povezana s specifičnim tveganjem nastanka okužb, povezanih z zdravstvom. Zaposleni so dolžni izvajati dejavnosti ter ukrepe, ki vodijo k preprečevanju nastanka okužb, povezanih z zdravstvom, saj s tem ohranjajo kakovostno in varno zdravstveno in socialnovarstveno oskrbo stanovalcev v domovih za starejše.
Metode: Magistrsko delo je temeljilo na kvalitativnem in kvantitativnem raziskovalnem pristopu, v začetnem delu je bil opravljen pregled literature. Literaturo smo poiskali s pomočjo iskalnika COBBIS, pod ključnimi besedami »higiena rok«, »pet trenutkov za higieno rok«, »izobraževanje«, »usposabljanje«, »opazovalec higiene rok«, »strokovna navodila za higieno rok«, »potreba po razkuževanju«, »kakovost zdravstvene obravnave«, »varnostni odkloni«. Poslužili smo se tudi elektronskih virov, in sicer podatkovne baze CHINAL ter bibliografske baze podatkov zdravstvene nege, Medline in Pub Med. Prav tako smo se poslužili tudi spletne strani Svetovne zdravstvene organizacije in Ministrstva za zdravje RS, v namen dostopa do ustreznih zakonov in pravnih aktov. V drugem delu smo za opazovanje uporabili obrazec za opazovanje higiene rok. Obrazec je izdelan po metodologiji World Health Organization in se v bolnišnicah že uporablja za opazovanje higiene rok.
Rezultati: V skupnem izračunu vseh opazovanih profesionalnih skupin smo pridobili podatek, da je bilo 91,6 % zaposlenih pri svojem delu doslednih pri higieni rok. Delež diplomiranih medicinskih sester, fizioterapevtov in delovnih terapevtov pri doslednosti higiene rok je bil 100 %, zdravstvenih tehnikov 93,9 %, bolničarjev negovalcev 93,2 %, socialnih oskrbovalk, strežnic, izvajalcev javnih del pa 85,3 %. Med opazovanimi profesionalnimi kategorijami sta bili tudi socialni delavki, ki sta dosegli skupno 87,5 % doslednost higiene rok.
Razprava: Podatek raziskave v Domu starejših občanov Črnomelj po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije nakazuje zelo dober rezultat, saj se zaposleni v zadostni meri zavedajo pomena higiene rok, dosegajo več kot 70 % doslednost pri higieni rok in s tem stremijo k preprečevanju prenosa okužb med stanovalci in med zaposlenimi. Kljub dobremu rezultatu pa se moramo zavedati, da še vedno obstajajo izboljšave na področju higiene rok, zato moramo vse zaposlene v zavodu kontinuirano izobraževati in redno izvajati opazovanja higiene rok.
Keywords: higiena rok, kakovost in varnost, opazovanje higiene rok
Published in ReVIS: 08.05.2024; Views: 163; Downloads: 5
Full text (1,48 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
