51. Novosti evropske zakonodaje o zaščiti poskusnih živali : diplomsko deloNina Tršelič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Poskusi na živalih (vivisekcija) so različne metode, pri katerih se za biomedicinski razvoj uporabljajo žive živali.Evropska konvencija za zaščito vretenčarjev, ki se uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene je prvi mednarodni predpis o zaščiti tovrstnih živali. S sklepom Sveta EU je pogodbenica omenjene Konvencije ETS 123 postala tudi EUin s tem na mednarodni ravni priznala pomen zaščite in dobrobiti poskusnih živali.Direktiva 68/609/EGS povzema določila Konvencije ETS 123, vendar ima za razliko od nje zakonodajno moč, kar pomeni dolžnost vseh držav članic, da predpisane zahteve Konvencije ETS 123 prek nacionalne zakonodaje vnesejo v svoj pravni sistem. Namen njenega sprejetja je bilo predvsem usklajevanje nacionalnih zakonodaj, in sicer v smislu enotnih ukrepov za zaščito poskusnih živali. Z leti, razvojem in novimi znanstvenimi dognanji na tem področju pa je zaradi preohlapnih določb Konvencije ETS 123 spet začelo prihajati do čedalje večjih razhajanj med državami članicami. Novosti evropske zakonodaje na tem področju so torej posledica revizije Direktive 86/609/EGS.Nova Direktiva 2010/63/EU je prinesla številne novosti in izboljšave. Eno od pomembnejših je načelo 3R, ki vključuje zamenjavo poskusov z živalmi z alternativnimi metodami, zmanjšanje števila poskusnih živali ter izboljšanje metod in oskrbe živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Določila te direktive naj bi bila prava pot k popolni prepovedi poskusov na živalih, za kar se je leta 2013 v okviru evropske državljanske pobude zavzelo ogromno število evropskih državljanov.Uporaba živali v poskusne namene torej ni novost, temveč stoletja stara praksa. Vivisekcija je v preteklosti do neke mere sicer bila uporabna, vendar lahko v letu 2016 z gotovostjo trdimo, da z razvojem številnih novih metod postaja čedalje bolj neuporabna. Prve alternativne metode so se namreč izkazale za izjemno uspešne, celo bolj kot poskusi na živalih, so veliko manj tvegane in bolj humane.
Keywords: poskusne živali, Konvencija ETS 123, Direktiva 2010/63EU, Zakon o zaščiti živali, načelo 3R, evropska državljanska pobuda, alternativne metode
Published in ReVIS: 13.07.2018; Views: 3561; Downloads: 267
 Full text (975,54 KB) |
52. Genocid in genocidna dejanja : magistrsko deloBarbara Hlupič, 2015, master's thesis Abstract: V sodobni mednarodni skupnosti je sprejetih mnogo obvezujočih pravnih aktov s področja varovanja in zagotavljanja človekovih pravic. Kljub temu pa smo priča številnim grozljivim prizorom, kot so genocid in druga genocidna dejanja. Čeprav so bila v zgodovini človeštva genocidna dejanja razmeroma pogosta, se je koncept hudodelstev zoper človečnost in genocida pojavil šele med 2. svetovno vojno, saj pravo do tedaj ni premoglo izraza, s katerim bi lahko definiralo grozote nacističnih zločinov. Genocid je hudodelstvo, ki kaže najtemnejšo plat človeške civilizacije in kazalec neizmerne surovosti, ki jo je človek sposoben. Je kaznivo dejanje mednarodnega kazenskega prava in kot tako tudi mednarodno kazenskopravno določen. Njegovo definicijo podaja Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948. Po konvenciji je pristojnost za kazenski pregon poverjena državam. Poleg genocida pa obstajajo tudi dejanja, ki ne ustrezajo definiciji genocida, kot jo vsebuje konvencija, vendar pa so po svojem bistvu in naravi taka, da se močno približujejo zločinu genocida. Tako se v povezavi z genocidom pogosto omenjajo tudi democid, politicid, množični poboji, etnično čiščenje, etnocid oz. kulturni genocid. Ključnega pomena za uveljavitev in razvoj sodobnega mednarodnega kazenskega prava so mednarodna kazenska sodišča in njihova sodna praksa. Njihov poglavitni namen je, da se tisti, ki so najbolj odgovorni za najhujša grozodejstva, vključno z najvišjimi predstavniki držav in vlad, ne izognejo roki pravice.
Keywords: človekove pravice, genocid, mednarodno pravo, Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, kršitve humanitarnega prava, pristojnost sodišč
Published in ReVIS: 13.07.2018; Views: 3726; Downloads: 239
Full text (1,11 MB) |
53. Pravica do mednarodne zaščite v mednarodni in slovenski ureditvi : diplomsko deloAnja Kovšca, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena pravica do mednarodne zaščite in njena ureditev tako na mednarodni in evropski ravni,kot tudi skozi slovensko zakonodajo. Število oseb, ki so prisiljene zatočišče poiskati v drugi državi,se iz leta v leto povečuje; posledično se svet spopada z največjim številom prisilno razseljenih oseb po drugi svetovni vojni. Problem oseb, ki so prisiljene zbežati od doma zaradi preganjanja oziroma ker bi z vrnitvijo v izvorno državo bile soočene z utemeljenim tveganjem, da utrpijo resno škodo, je sicer opazen že skozi zgodovino. Kljub temu se prvi premiki v smeri nudenja mednarodne zaščite zgodijo šele po prvi svetovni vojni. Ključni trenutek sega v leto 1951, ko je bila sprejeta Konvencija o statusu beguncev, ki še vedno ostaja edini univerzalno zavezujoč predpis s področja mednarodne zaščite. Na tem področju aktivno deluje tudi EU, ki vzpostavlja minimalne standarde glede mednarodne zaščite. EU stremi k oblikovanju skupnega evropskega azilnega sistema z enotnimi predpisi in postopki. Za uresničitev tega cilja so bile sprejete različne uredbe in direktive, kot so Dublinska uredba, uredba Eurodac, direktiva o pogojih za sprejem, direktiva o zahtevanih pogojih in direktiva o azilnih postopkih, ki zavezujejo tudi RS. Temeljni predpis, ki ureja področje mednarodne zaščite v RS predstavlja Zakon o mednarodni zaščiti, ki v slovenski pravni red vnaša ureditev EU. Prosilec za mednarodno zaščito lahko svojo pravico do mednarodne zaščite uveljavlja v postopku za priznanje mednarodne zaščite, na podlagi katerega mu je priznan status begunca oziroma status subsidiarne zaščite.
Keywords: pravica do mednarodne zaščite, evropski azilni sistem, Konvencija o statusu beguncev, priznanje mednarodne zaščite, status begunca, status subsidiarne zaščite
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 2902; Downloads: 163
Full text (897,27 KB) |
54. |
55. Varstvo človekovih pravic v Evropski uniji in vloga Agencije Evropske unije za temeljne pravice : magistrsko deloVita Povšnar, 2014, master's thesis Keywords: Evropska unija, Lizbonska pogodba, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Sodišče EU, Evropska konvencija za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Listina EU o temeljnih pravicah, Agencija Evropske unije za temeljne pravice
Published in ReVIS: 14.12.2017; Views: 3561; Downloads: 190
Full text (1,45 MB) |
56. Izogibanje dvojne obdavčitve dohodkov iz dela med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo : diplomsko deloTony Mlakar, 2015, undergraduate thesis Keywords: davčni sistemi, davčna politika, dohodninski sistem, davčna načela, dnevni migranti, dvojno obdavčevanje, konvencija o odpravljanju dvojnega obdavčevanja, načelo davčne enakosti, Slovenija, Avstrija
Published in ReVIS: 14.12.2017; Views: 3084; Downloads: 160
Full text (1,29 MB) |
57. Sodobno pomorsko piratstvo : diplomsko deloRomi Borak, 2015, undergraduate thesis Keywords: morski pasovi, piratstvo, oboroženo ropanje, pomorski terorizem, univerzalna jurisdikcija, somalijski pirati, Gvinejski zaliv, Adenski zaliv, Malaška ožina, konvencija SUA, UNCLOS III, Atalanta, ReCAAP
Published in ReVIS: 14.12.2017; Views: 2877; Downloads: 171
Full text (1,99 MB) |
58. Zločini zoper človečnost v sodbi ICJ v zadevi BiH proti Srbiji : magistrsko deloMatej Makovec, 2015, master's thesis Keywords: mednarodno kazensko pravo, hudodelstva zoper človečnost, genocid, Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, Predlog konvencije o preprečevanju in kaznovanju hudodelstev zoper človečnost, državna odgovornost, visok prag dokazovanja, genocidni namen
Published in ReVIS: 13.12.2017; Views: 2907; Downloads: 168
Full text (1,69 MB) |
59. |
60. Analiza sodbe Ališić s posebnim ozirom na Prilogo C Sporazuma o vprašanjih nasledstva : diplomsko deloŠpela Ivanič, 2015, undergraduate thesis Keywords: mednarodno pravo, stare devizne vloge, SFRJ, nasledstvo, nasledstveno pravo, Ljubljanska banka, Sporazum o vprašanjih nasledstva, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, pilotna sodba, sodba Ališić
Published in ReVIS: 13.12.2017; Views: 3759; Downloads: 176
Full text (873,56 KB) |
