11. |
12. PSIHOLOŠKI VIDIKI FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE KRONIČNE BOLEČINENaja Štefanič, 2022 Abstract: Ustrezna in uspešna obravnava kronične bolečine je primarnega pomena, saj gre za dolgotrajno bolečino, ki traja dlje kot 3–6 mesecev in pacientu uničuje fizično, psihično, socialno in ekonomsko življenje. Kronična bolečina opazno zmanjšuje posameznikovo kakovost življenja. V diplomskem delu smo se osredotočili na ustrezne psihološke vidike v fizioterapevtski obravnavi, v raziskovalnem delu naloge pa izvedli sistematični pregled tuje in slovenske strokovne literature ter skušali ugotoviti, ali ima odnos terapevt-pacient pomembno vlogo pri doseganju zastavljenih ciljev za uspešno fizioterapevtsko obravnavo ter kakšna je kakovost pacientovega življenja s kronično bolečino. Ugotovili smo, da je fizioterapija sicer ena izmed najpomembnejših obravnav kronične bolečine, vendar bi bilo priporočljivo, da bi fizioterapevt imel tudi splošna znanja o motnjah osebnosti in vedenja, stresa ter motivacije. Študije so kot največji problem ugotovile, da fizioterapevti poročajo o omejenem znanju, pomanjkanju časa ter minimalnem usposabljanju psiholoških strategij. Predlagajo, da bi se osnove vključile v študij fizioterapije. Pacienta s kronično bolečino bi bilo treba obravnavati celostno, na multidisciplinarni način, kar pomeni, da bi moral imeti fizioterapevt poleg specialnih znanj tudi znanja s področja psihologije, komunikologije in sociologije. S pomočjo teh veščin, bi se mu lahko približal, vzpostavil močnejše zaupanje in sodelovanje. Fizioterapija pri obravnavi kronične bolečine je ena izmed učinkovitih terapij, pri čemer odnos med fizioterapevtom in pacientom predstavlja pomemben člen za uspešnost fizioterapevtske obravnave. Kot najbolj učinkovit pristop zdravljenja se je izkazal multidisciplinarni način, ki poleg fizioterapije vključuje tudi psihološko obravnavo ter pacienta obravnava individualno. Kronična bolečina predstavlja poleg resnih posledic za pacientovo kakovost življenja tudi škodljiv učinek na njegovo socialno in družinsko okolje. Prav tako le-ta predstavlja tudi pomembne posledice za paciente in njegove svojce, kar povzroča poslabšanje kakovosti življenja pacientov in bližnjih.
Found in: ključnih besedah
Keywords: »kronična bolečina«, »psihološki vidiki kronične bolečine«, »psihologija bolečine«, »kronična bolečina in kakovost življenja«, »psihološki vidiki bolečine«, »vloga fizioterapevta pri kronični bolečini«, »kronična bolečina in depresija«.
Published: 25.02.2022; Views: 1444; Downloads: 134
 Fulltext (476,89 KB) |
13. |
14. |
15. Psihosocialna podpora za obvladovanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sesterTadeja Kolander, 2022 Abstract: Psihosocialne obremenitve medicinskih sester so sestavni del poklica in povsem se jim ni možno izogniti. Delujejo kot indirektna tveganja, saj povzročajo stres in kadar je učinek stresnih reakcij prepogost, nastajajo številne negativne posledice za psihofizično zdravje. V magistrskem delu smo opisali negativne učinke kronične stresne reakcije, sindrom izgorelosti in poklicno posttravmatsko stresno motnjo. Negativni učinki psihosocialnih obremenitev se ne kažejo le na zdravju medicinskih sester, pač pa pomembno vplivajo na zadovoljstvo pri delu, varnost pacientov in delovanje zdravstvenih organizacij, zato je pomembno prepoznavanje le teh in obstoj ustreznih ukrepov za njihovo obvladovanje. V magistrskem delu smo opredelili nabor ukrepov za obvladovanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester s stališča posameznika in delovnih organizacij. V empiričnem delu naloge smo uporabili kvalitativno raziskovalno paradigmo in se z intervjuji poglobili v individualno doživljanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester sodelujočih v raziskavi. Ugotovili smo, da se večina s psihosocialnimi obremenitvami pri delu srečuje vsakodnevno, skoraj vsi intervjuvanci pa nekajkrat tedensko. Najizraziteje izstopajo obremenitve povezane s pomanjkanjem kadra v zdravstveni negi, kar posledično vodi do velikih delovnih obremenitev, časovnih pritiskov, dodatnih izmen dela in slabše kakovosti dela. Večina sodelujočih v raziskavi psihosocialne obremenitve obvladuje z aktivacijo lastnih virov moči in podpornega socialnega omrežja. Strokovne pomoči se ne poslužujejo. Kot glavni ukrep za lažje obvladovanje obremenitev so vsi izpostavili potrebo po večjem številu zaposlenih. Iz omenjenega izhaja ugotovitev, da sta v povezavi z opisano problematiko pomembna ukrepa sprejetje novih standardov in normativov za zdravstveno nego, ki bi zagotavljali dovolj zaposlenih, ter ustreznejše vrednotenje dela medicinskih sester. S tem bi zagotovili tudi kvalitetnejšo, predvsem pa varnejšo obravnavo pacientov. Z magistrskim delom želimo dvigniti nivo osveščenosti glede opisane problematike in obenem izpostaviti pomen sistemske ureditve dostopnosti strokovne pomoči za obvladovanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester, k čemur bi lahko pomembno prispevali psihosocialni svetovalci (izvajanje izobraževanj, razbremenilnih pogovorov, supervizije in psihosocialnega svetovanja).
Found in: ključnih besedah
Keywords: psihosocialne obremenitve, medicinske sestre, posledice, kronična stresna reakcija, sindrom izgorelosti, obvladovanje psihosocialnih obremenitev, magistrske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 702; Downloads: 96
Fulltext (1,64 MB) |
16. UČINKOVITOST TERAPEVTSKEGA UČENJA NEVROZNANOSTI BOLEČINE PRI OBRAVNAVI KRONIČNE BOLEČINE V KRIŽUAnamarija Mikuž, 2023 Abstract: Bolečina je večdimenzionalna in vedno subjektivna izkušnja posameznika. Odvisna je od številnih dejavnikov, ki jih lahko razdelimo na biološke, psihološke in socialne. Paciente z bolečino moramo obravnavati celostno in z ozirom na njihove edinstvene težave, ki jih bolečina predstavlja. Od bolečinskih sindromov je bolečina v križu (v nadaljevanju: BvK) najpogostejša, saj naj bi se z njo vsaj enkrat v življenju srečala večina svetovne populacije. Je tudi eden od najpogostejših vzrokov za omejitve pri vsakodnevnih in drugih aktivnostih ter za odstonost z delovnega mesta. Zlasti obremenjujoča za družbo in posameznika je BvK, ki traja dalj časa in se razvije v kronično. Kronično BvK pogosto spremljajo pridružene duševne stiske, ki vplivajo na potek in uspešnost zdravljenja. Poleg tega tradicionalni pristopi zdravljenja v večini niso dolgoročno uspešni. Razlog za nezadostno učinkovitost je v neupoštevanju nevrofizioloških procesov, ki spremljajo kronično bolečino in vključujejo nevroplastične spremembe živčnega sistema. Prav tako imajo pri prehodu iz akutne v kronično in vztrajanju kronične BvK pomembno vlogo psihosocialne značilnosti pacientov. V literaturi so najpogosteje opisane kineziofobija, katastrofizacija bolečine, izogibajoče vedenje zaradi strahu, znižana samoučinkovitost, depresija, anksioznost in nespečnost. Na podlagi novih spoznanj je nastal kognitivno-izobraževalni terapevtski pristop imenovan terapevtsko učenje o nevroznanosti bolečine. Ta vključuje skupinska ali individualna izobraževalna srečanja, katerih namen je pacientom s kronično bolečino pojasniti nevrofiziološke procese vpletene v izkušnjo bolečine ter razložiti pomen psihosocialnih dejavnikov. Pri zmanjševanju bolečine je učenje o bolečini najuspešnejše, ko je izobraževanje del standardne fizoterapevtske obravnave. V obliki samostojnega pristopa se ni izkazalo za bolj uspešno. Pri izboljšanju funkcioniranja učenje nevroznanosti bolečine ni bolj uspešno od standardnih postopkov. Učenje o nevroznanosti bolečine nam nudi nov pogled na obravnavo pacientov s kronično BvK. V nadaljnjih raziskavah bi bilo smiselno ugotoviti, ali je bolj uspešno skupinsko ali individualno učenje in koliko časa je potrebnega za uspešno integracijo novih konceptov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kronična bolečina v križu, fizioterapevtska obravnava, nevroznanost bolečine, učenje o nevroznanosti bolečine
Published: 07.10.2023; Views: 391; Downloads: 34
Fulltext (714,34 KB) |
17. VPLIV VAJ ZA IZBOLJŠANJE STABILIZACIJE TRUPA PRI KRONIČNI BOLEČINI V KRIŽUGašper Zobarič, 2024 Abstract: Kronična BvK je ena najpogostejših zdravstvenih težav v razvitem svetu. Poleg zdravstvenih težav se pacienti s kronično BvK srečujejo tudi s socialno-ekonomsko izključenostjo, kar negativno vpliva na njihovo duševno stanje in počutje. Kronična BvK je glavni razlog za odsotnost z dela in eden od glavnih razlogov za obisk pri zdravniku. Pri sestavi vadbenega programa za paciente s kronično BvK je zato potrebna kar se da celostna obravnava. Poleg njihovega zdravstvenega stanja je treba upoštevati njihov poklic, dnevne navade, psihično stanje ter športno dejavnost, če se z njo ukvarjajo. Bistveno premalo pozornosti je namenjeno preventivi pri BvK. Z osnovnim preventivnim izobraževanjem o zdravi hrbtenici ter učenjem aktivacije stabilizatorjev trupa bi morali začeti že pri otrocih v osnovni šoli, takrat se namreč začne dolgotrajno nezdravo sedenje. Zaradi vse večje odsotnosti iz službe zaradi kronične BvK bi bilo smiselno tudi zaposlene izobraziti o preventivnih korakih za preprečevanje BvK in s tem razbremeniti zdravstveni sistem. Veliko pacientov trpi za kronično BvK, ki je posledica raznih biopsihosocialnih dejavnikov. Fizioterapevtska obravnava kronične BvK zajema različne metode, najpomembnejša med njimi pa je uporaba vadbe. V zadnjih letih se pogosto uporabljajo vaje za stabilizacijo trupa, zato smo želeli z diplomsko nalogo preveriti njihovo učinkovitost glede na ostale vrste vadb, ki se še uporabljajo pri zmanjševanju kronične BvK. Pregled literature je pokazal, da so tako vaje za stabilizacijo trupa kot ostale vadbe enako učinkovite srednjeročno in dolgoročno. Vaje za stabilizacijo trupa pa so bolj učinkovite pri zmanjšanju bolečine ter izboljšanju funkcionalnega statusa kratkoročno. Zato je uporaba vaj za stabilizacijo trupa smiselna v prvi fazi rehabilitacije, kjer paciente naučimo aktivacije globokih mišic trupa. Nejasni dokazi o učinkovitosti vaj za stabilizacijo trupa so predvsem posledica pomanjkanja standardiziranih vadbenih programov ter premajhnega števila dolgoročnih raziskav. Pregled literature je pokazal, da je potreba po standardiziranih programih vadbe za paciente s kronično BvK velika. Pomembna je celostna obravnava pacientov za preprečevanje kronične BvK. V prihodnje bi bilo smiselno to področje podrobneje raziskati in s tem prispevati k še kakovostnejši fizioterapevtski obravnavi pacientov s kronično BvK ter pripraviti standardizirane vadbene programe, ki bi bili v pomoč tako stroki kot pacientom.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kronična, bolečina, križ, vaje, stabilizacija
Published: 20.02.2024; Views: 319; Downloads: 69
Fulltext (2,39 MB) |
18. ŽIVLJENJSKI SLOG BOLNIKA S KRONIČNO LEDVIČNO BOLEZNIJORebeka Šinkovec, 2024 Abstract: Teoretična izhodišča: Kronična ledvična bolezen je dolgotrajno stanje, pri katerem ledvice
počasi izgubljajo svojo sposobnost odstranjevanja odpadnih elementov ter sposobnost
filtracije krvi. Da bi ledvice ostale čim dlje časa zdrave, rabijo bolniki slediti posebni prehrani,
katera vključuje razne omejitve, prav tako je pomembno redno jemanje zdravil ter spremljanje
krvnega tlaka, redna telesna aktivnost, katero seveda bolnik zmore in redno spremljanje pri
zdravniku. Raziskava se opira na preučevanje zapletov pri bolnikih s kronično ledvično
boleznijo ter ocenjevanje pomena zdravega življenjskega sloga, prehrane in omejitev pri
telesni aktivnosti za njihovo dobro počutje. Namen raziskave je preučiti življenjski slog bolnika
s kronično ledvično boleznijo.
Metoda: Kvalitativna raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega raziskovanja. Za
potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni ter sekundarni podatki. Kot
instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za pol strukturirani intervju, kjer je
sodelovalo šest oseb, ki imajo diagnosticirano kronično ledvično bolezen, vzorec pa je bil
namenski. Kriteriji, ki smo jih upoštevali za izbiro oseb vključenih v raziskavo so bili: starost
(nad 30 let), in čas diagnosticirane kronične ledvične bolezni (več kot eno leto). Zbiranje
podatkov je potekalo oktobra 2023, pred samim začetkom raziskave pa smo pridobili soglasje
o prostovoljnem sodelovanju.
Rezultati: V intervjuju je sodelovalo šest oseb, in sicer pet oseb ženskega spola in ena oseba
moškega spola. Vsi sodelujoči pravega pomena kronične ledvične bolezni pravzaprav ne
poznajo, kar je razvidno iz intervjuja, imeli pa so podobne znake pri omenjeni bolezni.
Intervjuvanci nekih hudih zapletov ne omenijo, pravijo pa da je zelo pomemben življenjski slog
pri kronični ledvični bolezni.
Razprava: Z raziskavo ugotavljamo, da je prilagoditev v prehrani, telesni aktivnosti in
splošnem življenjskem slogu izrednega pomena, saj je to ključno pri obvladovanju kronične
ledvične bolezni. Ena izmed ugotovitev je, da omejitev soli, nadzor nad vnosom beljakovin ter
uravnotežena prehrana bistveno vpliva na znižanje obremenitve ledvic ter zavirajo
napredovanje bolezni. Prepoznali smo tudi pomembnost redne telesne aktivnosti pri ohranitvi
ustrezne telesne mase in izboljšanju krvnega pritiska, kar pripomore k boljšemu zdravju
bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da zapletov
intervjuvanci niso imeli, izjema je bil eden, kateri je omenil moteno odvajanje urina. Pri
omejitvah pa predvsem opažamo, da so spremenili življenjski slog iz manj aktivnega v bolj
aktivnega, prav tako je opažena pazljivost pri prehrani. Ena oseba izmed intervjuvanih pa
omeni, da je zaradi dialize prikrajšana s časom.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kronična ledvična bolezen, življenjski slog bolnika, zdrava prehrana, telesna aktivnost, ledvice, kvaliteta življenja.
Published: 24.05.2024; Views: 99; Downloads: 9
Fulltext (1,08 MB) |
