1. Kurdsko vprašanje skozi prizmo pravice o samoodločbi : magistrsko deloPetra Doles, 2023, master's thesis Abstract: Kurdska manjšina in z njo povezano t. i. kurdsko vprašanje v mednarodno-pravnem političnem okviru predstavlja eno izmed zahtevnejših in s tem najbolj zanimivih vprašanj v spektru uveljavljanja pravice do samoodločbe. Notranja razdeljenost in različnosti znotraj skupine, preganjanost in zatiranje s strani vseh obkrožujočih držav, obenem pa kulturološke, geopolitične in ostale značilnosti marginalne skupine, ki de facto šteje kar 35–40 milijonov ljudi, odreja določene bazalne karakteristike, zaradi katerih se lahko sprašujemo o možnostih in dejanski izvedbi pravice o samoodločbi. Glavni cilj magistrskega dela je poglobljen pregled tematike kurdskega vprašanja skozi kronološko analizo dogodkov in pravice do samoodločbe ter ugotovitev, ali je pravica naroda do samoodločbe po mednarodnem pravu absolutna in temu primerno varovana ter uveljavljana ne glede na etnični, politični in socialni status. Skozi magistrsko delo je preučevano vprašanje, ali ima kurdska manjšina dejansko možnost uveljavitve pravice do samoodločbe. Osrednji del dela je posvečen zlasti opredelitvi pojma »ljudstva« in njegovim komponentam in s tem potrjena ali ovržena teza, ali kurdska manjšina omenjenemu pojmu ustreza in s tem posledično izpolnjuje pogoje za teoretično možnost uveljavljanja pravice do samoodločbe, hkrati pa bo v delu raziskovana razlika med uveljavljanjem omenjene pravice na bližnjem vzhodu in v razvitejšem delu sveta.
Keywords: Kurdi, mednarodna politika, diplomacija, Bližnji vzhod, mednarodno pravo, pravica do samoodločbe, kurdsko vprašanje, etnične skupine, manjšine, človekove pravice
Published in ReVIS: 25.05.2023; Views: 663; Downloads: 35
 Full text (181,40 KB) |
2. Integracija migrantov : primer prisilnih migrantov v Republiki SlovenijiEva Černigoj, 2018, master's thesis Abstract: Ob vsakem pojavu nenadnih mnoţičnih migracij je vprašanje in izvajanje integracije v
drţavah sprejemnicah predstavljalo izziv. Kot ostale drţave članice EU se tudi Slovenija
sooča s porastom v številu migrantov, med katerimi so prisilni migranti – prosilci za
mednarodno zaščito, begunci in osebe s subsidiarno zaščito – še posebej ranljiva skupina, ki
terja dodatno pozornost. Namen naloge je na enem mestu zbrati in sistematično pregledati
različna področja integracije ter aktualno področno zakonodajo, ki ureja poloţaj prisilnih
migrantov v Republiki Sloveniji. Izhajamo iz predpostavke, da slovenska integracijska
politika, kot odgovor na povečano število prosilcev in oseb z mednarodno zaščito, potrebuje
uvedbo dodatnih ukrepov, ki bi olajšali integracijo tako posameznikov kot sprejemne druţbe.
Katera področja so najbolj potrebna prenove ter s kakšnimi spremembami bi jih posodobili,
smo ugotovili s pomočjo analize primarnih in sekundarnih virov ter z usmerjeno primerjavo
praks med drţavami. Ugotovili smo, da se je zakonodaja v obdobju od mnoţičnega prihoda
migrantov kot odziv na potrebe v praksi ali na drţavne usmeritve večkrat spremenila, pri tem
pa so določena področja integracije temu navkljub ostala slabše razvita. Mednje uvrščamo
zdravstvo, področje politične participacije in dostop do drţavljanstva. Slovenija pa je med
najboljšimi in najbolj naprednimi drţavami na področju zdruţevanja druţine ter zgledna pri
integraciji na področju izobraţevanja in področju izvajanja začetnih integracijskih programov.
Področja pridobitve mednarodne zaščite, nastanitve, zaposlovanja in nediskriminacije pa so
na nekaterih točkah še šibka, restriktivna ali pomanjkljivo urejena. Do velikih razlik v dostopu
do integracijskih politik prihaja med prosilci za mednarodno zaščito, osebami s statusom
begunca in osebami s subsidiarno zaščito.
Keywords: integracija, integracijska politika, prisilni migranti, prosilci za mednarodno zaščito, begunci, mednarodna zaščita
Published in ReVIS: 26.07.2021; Views: 1438; Downloads: 42
 Link to full text
This document has many files! More... |
3. Pogoji za pristop države k Evropski uniji : diplomska nalogaUrška Kuhar, 2009, undergraduate thesis Keywords: Evropska unija, Evropska unija, Evropska unija, Lizbonska pogodba, širitveni postopek, pristopni pogoji, pristopna pogajanja, širitev EU, države kandidatke, države članice, köbenhavenska merila, mednarodna politika
Published in ReVIS: 28.05.2019; Views: 2885; Downloads: 149
 Full text (686,32 KB) |
4. Razvoj varnostne politike EU : diplomsko deloMeta Koprivšek Tomažič, 2011, undergraduate thesis Keywords: evropska integracija, mednarodne organizacije, Evropska unija, skupna evropska zunanja in varnostna politika, skupna evropska varnostna in obrambna politika, mednarodna varnost, varnostna politika, pogodbe
Published in ReVIS: 27.05.2019; Views: 2766; Downloads: 133
Full text (489,47 KB) |
5. Institucionalni vidiki v razvoju organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi : diplomsko deloMaja Cigoj, 2011, undergraduate thesis Keywords: Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, mednarodna organizacija, varnostna politika Evrope, helsinški proces, Pariška listina za novo Evropo, institucije, dokumenti, pravna narava organizacije
Published in ReVIS: 27.05.2019; Views: 2495; Downloads: 108
Full text (803,03 KB) |
6. Pravna ureditev mednarodne zaščite in status prosilcev za mednarodno zaščito po njihovi zavrnjeni prošnji : magistrsko deloMaša Rojc, 2016, master's thesis Keywords: azil, azilna politika, begunci, migracije, mednarodna zaščita, prosilec za azil, uredba, direktiva
Published in ReVIS: 04.09.2018; Views: 3159; Downloads: 191
Full text (2,33 MB) |
7. Pravica do azila v mednarodni in slovenski ureditvi : diplomsko deloEva Vučko, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava pravno ureditev pravice do azila v mednarodni ureditvi, kjer je pozornost usmerjena na ureditev področja mednarodne zaščite v Evropski Uniji ter na ureditev v pravnem redu Republike Slovenije. Evropska unija se že skoraj dve desetletji trudi vzpostaviti skupni evropski azilni sistem, ki bi v državah članicah vzpostavil učinkovit sistem, ki bi bil naklonjen prosilcem za azil in prijazen za uporabo državam članicam. Prvi program, ki je bil namenjen vzpostavitvi evropskega azilnega sistema in predstavlja prvo fazo tega procesa, je bil Haaški program, ki je bil predviden za obdobje 2004-2009. Leta 2010 ga je nasledil Stockholmski program, ki je bil predviden za naslednjih pet let. V času trajanja teh dveh programov je EU sprejela pomembne pravne akte, ki urejajo področje azila. Te akte sestavljajo: Direktiva o azilnih postopkih, Direktiva o pogojih za sprejem, Direktiva o zahtevanih pogojih, Uredba EURODAC in Dublinska uredba. Pravna podlaga je bila korektno začrtana, vendar v praksi vidimo, da države članice mnogokrat ne spoštujejo določb direktiv in uredb, ki jih določa Evropska unija in sprejemajo enostranske odločitve. Republika Slovenija je del skupnega evropskega azilnega sistema in ima zato svojo nacionalno zakonodajo usklajeno z mednarodnopravnimi akti. V Republiki Sloveniji je število podeljenih statusov mednarodne zaščite nizko, v zadnjih dvajsetih letih jih je bilo podeljenih le 393 in kljub temu se azilna politika vedno bolj zaostruje. S sprejetjem Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) pa želijo pospešiti postopke za priznanje mednarodne zaščite s krajšimi roki za uveljavljanje pravic in hkrati omejiti število prosilcev.
Keywords: mednarodna zaščita, azil, begunci, prosilci za azil, skupna evropska azilna politika, postopek pridobitve mednarodne zaščite, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 2923; Downloads: 226
Full text (825,96 KB) |
8. Politika zagotavljanja notranje varnosti kot sestavina varnostne politike Republike Slovenije : magistrsko deloDženana Čengić, 2011, master's thesis Keywords: Slovenija, človekove pravice, spremenjeno varnostno okolje, Evropska unija, nacionalna in mednarodna varnost, nacionalna varnostna politika, nacionalni varnostni sistem, subjekti zagotavljanja notranje varnosti, nadzor
Published in ReVIS: 06.08.2018; Views: 3358; Downloads: 248
Full text (721,11 KB) |
9. |
10. |
