Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv učenja zahtevnih motoričnih spretnosti pri starostnikih
Anja Potočnik, 2020

Abstract: S staranjem se zmanjša učinkovitost vidnega, vestibularnega in somatosenzoričnega oziroma proprioceptivnega sistema. Zmanjšanja se tudi gibljivost sklepov in mišična moč za ohranjanje oziroma vzpostavljanje ravnotežja, kar privede do padca. Z našo diplomsko nalogo želimo ugotoviti, ali lahko učenje zahtevnih motoričnih spretnosti vpliva na gibalne sposobnosti starostnikov. V obravnavani literaturi smo pregledali 10 raziskav, pri katerih smo izključili premalo število preiskovancev, obravnavo mlajših od 60 let, vsebinsko neskladna besedila z vsebino diplomskega dela, nezaključene raziskave in raziskave brez dostopa do celotnega besedila. Raziskave kažejo, da lahko z učenjem zahtevnih motoričnih spretnosti bistveno vplivamo na ravnotežje in druge gibalne sposobnosti starostnikov. Vadba vpliva tudi na spremembo anatomije možganov in vpliva na izboljšanje kognitivne zmogljivosti. S pregledom literature smo ugotovili, da imajo tisti, ki so obiskovali tečaj različnih motoričnih sposobnosti vsaj 2 meseca, izboljšane gibalne sposobnosti v primerjavi z neaktivnimi starostniki. Izboljšali so si dinamično ravnotežje, gibljivost, reakcijski čas in moč mišic. Zaradi izboljšane moči posturalnih mišic lahko vzdržujejo sproščeno telesno držo. Na koncu smo ugotovili, da ima lahko učenje motorične spretnosti potencialne koristi na senzorični in motorični sistem za vzdrževanje in ohranjanje ravnotežja med stojo. S takim učenjem bi si starejši izboljšali ravnotežje, lažje nadzorovali držo, prav tako bi se zmanjšalo število padcev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ravnotežje starostnikov, motorična kontrola, motorično učenje, senzorični sistemi, motorične spretnosti v starosti, vpliv vadbe v starosti
Published: 28.05.2020; Views: 2478; Downloads: 252
.pdf Fulltext (1,09 MB)

2.
VLOGA ŽIVČNIH POTI PRI NEKONTAKTNIH POŠKODBAH IN REHABILITACIJI SPREDNJE KRIŽNE VEZI
Tadej Paščinski, 2024

Abstract: Poškodba SKV ni le mehanska poškodba mišično skeletnega sistema temveč je tudi kompleksna nevrofiziološka disfunkcija. Poleg znanih dejavnikov tveganje obstajajo tudi nevrološki biomarkerji za poškodbo SKV. Poleg dejavnikov tveganja se po poškodbi SKV, začnejo odvijati nevroplastične spremembe v centralnem živčnem sistemu. Sprva se te spremembe pojavijo na ravni hrbtenjače znotraj refleksnih poti, kasneje pa se začnejo pojavljati višje v CŽS na ravni možganov. Sprememba refleksnih poti vodi v tako imenovano artrogeno mišično inhibicijo, ki povzroči šibkost sprednjih stegenskih mišic. Nevroplastične spremembe CŽS pa se kažejo kot zmanjšana vzdražnost motoričnega korteksa in spremenjeno ponderiranje somatosenzoričnih in vidnih informacij. Te spremembe so lahko vzrok za neuspele rehabilitacije ter velik delež ponovnih poškodb. Prav zaradi tega je pomembno apliciranje principov motoričnega učenja v rehabilitacijo s tem pa omejimo nastanek nevroplastičnih sprememb.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Poškodba SKV, živčno-mišične spremembe po poškodbi SKV, senzomotorične spremembe po poškodbi SKV, nevroplastičnost po poškodbi SKV, motorično učenje po poškodbi SKV, živčno-mišični trening in rehabilitacija po poškodbi SKV
Published: 21.05.2024; Views: 123; Downloads: 12
.pdf Fulltext (586,61 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top