51. |
52. Uspešnost fizioterapevtske obravnave v podaljšanem bolnišničnem zdravljenjuNadja Peterlin, 2018, undergraduate thesis Abstract: Uvod in namen: Podaljšano bolnišnično zdravljenje (PBZ) je program Bolnišnice Sežana namenjen bolnikom, ki potrebujejo dodatno zdravljenje po akutni obravnavi. Fizioterapevtska obravnava predstavlja poglavitni del programa. Namen je ovrednotiti uspešnost fizioterapevtske obravnave v PBZ na podlagi primerjav rezultatov lestvice ocenjevanja motoričnih funkcij (MAS), razširjenega indeksa po Barthelovi (RBI) ter rehabilitacijskega lista (RL) ob sprejemu in odpustu iz bolnišnice. Metode: V raziskavo so bili vključeni 303 bolniki (75 % žensk, 92 % travmatoloških bolnikov), ki so pričeli z rehabilitacijo v letu 2016. Podatki so bili pridobljeni iz lestvic MAS, RBI in RL ob sprejemu in odpustu iz bolnišnice ter analizirani s programom SPSS. Rezultati: Razlike med prvim in zadnjim ocenjevanjem so bile statistično značilne za vse tri ocenjevalne lestvice (p<0,05). Nevrološki bolniki dosegajo v primerjavi s travmatološkimi slabše rezultate, tako ob sprejemu kot odpustu iz bolnišnice. Primerjava med spoloma je pokazala statistično značilno razliko le pri lestvici MAS in fizičnemu delu lestvice RBI (p<0,05). Statistično značilno povezavo med časom bivanja in uspešnostjo fizioterapevtske obravnave smo ugotovili le pri lestvici RL. Uporabnost: PBZ sledi stabilizaciji po akutni obravnavi bolnika in je idealen za starejše. Zagotavlja jim telesno, delovno in drugo rehabilitacijo. Omejitve: V primerjavi s travmatološkimi smo imeli zelo majhen vzorec nevroloških bolnikov, zanesljivost statističnih ocen za travmatološke bolnike je manjša.
Keywords: Podaljšano bolnišnično zdravljenje, uspešnost, funkcijsko ocenjevanje, fizioterapevtska obravnava
Published in ReVIS: 08.12.2018; Views: 3994; Downloads: 507
 Full text (4,54 MB) |
53. Pravni in zgodovinski pregled nasilja v družini v Sloveniji : magistrsko deloDamjan Petrič, 2012, master's thesis Keywords: družina, oblike nasilja, vrste nasilja, ukrepi za zaščito žrtve, sankcioniranje storilca, mednarodna primerjava, zgodovinski pregled in obravnava nasilja v družini, kazniva dejanja nasilja v družini, prekrški nasilja v družini
Published in ReVIS: 23.08.2018; Views: 2800; Downloads: 184
Full text (2,09 MB) |
54. Probacija v Sloveniji : magistrsko deloAnita Blažič, 2017, master's thesis Abstract: Izvrševanje kazenskih sankcij zoper storilce kaznivih dejanj je skozi preteklost potekalo na okrutne in nehumane načine, od sekanja udov, pohabljanj, usmrtitev, poniževanj, javnih linčev, osamitev in izločitev,na podlagi katerih je vsakokratna oblast poskušala zadostiti pravičnosti kaznovanja skozi trpljenje storilca kaznivega dejanja in s tem pridobiti ugled v družbi, kakor tudi opominjati družbo na posledice, ki jih storitev kaznivega dejanja prinese storilcu. Kljub sprejetim nacionalnim in mednarodnim normam, si je prenekatera oblast dovolila ravnati po svoje ter izvrševala kazenske sankcije, ki so bile daleč od primernosti in so v več primerih presegale sorazmernost glede na storjeno kaznivo dejanje. V začetku 18. stoletja pa so ideje Cesareja Beccarieo kodificiranju kaznivih dejanj ter enakosti in zakonitosti kaznovanja v evropskem prostoru dosegle plodna tla in premiki so šli v smer oblikovanja kazenskih zakonikov na temelju načela zakonitosti. Ideje o javnosti kazni, podobnosti in zanesljivosti kazni napram izvršenemu kaznivemu dejanju, promptnosti in sorazmernosti kazni povzročenemu kaznivemu dejanju oziroma družbeni škodi so doprinesle k miselnosti, da je nekaj potrebno narediti tudi na področju preprečevanja in ne le kaznovanja. Razvile so se alternativne kazenske sankcije kot oblika izvrševanja kazenske sankcije brez prestajanja zaporne kazni, ki so prinesle tudi prepotrebno rehabilitacijo oziroma postpenalno obravnavo storilcev kaznivih dejanj in s tem vpliv na povratništvo storilcev kaznivih dejanj kakor tudi na prenatrpanost zaporskih kapacitet, s katerimi se srečuje velik odstotek evropskih držav. Izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij, katere pojmujemo kot probacijo, se je pričelo izvajati v okviru probacijskih služb, katerih organiziranost, pristojnosti in oblike so različne, a vendar je vsem skupno dejstvo, da se skozi probacijo poskuša vplivati na storilčevo vedenje in s tem povezanost s skupnostjo. V letošnjem letu je, kot ena izmed zadnjih evropskih držav, probacijsko službo uvedla z Zakonom o probaciji tudi Slovenija ter ji s tem podelila pristojnost za izvajanje večine dosedanjih oblik postpenalnih pomoči in izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij. S pomočjo probacijske službe, s katero bo dosedanja razpršenost izvrševanja alternativnih kazenskih sankcij med različnimi akterji prešla le na en organ, bo Slovenija imela jasnejši in sistemsko urejen pregled nad izvrševanjem alternativnih kazenskih sankcij.
Keywords: postpenalna obravnava, izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij, probacija, probacijska služba
Published in ReVIS: 06.08.2018; Views: 4833; Downloads: 388
Full text (1,64 MB) |
55. |
56. |
