11. Pravna sredstva kot sredstva kontrole pravne pravilnosti upravnih in sodnih odločb : magistrsko deloZalka Jerman, 2021, master's thesis Abstract: Pravica do pravnega sredstva je temeljna pravica in je kot taka tudi del našega pravnega reda, torej tudi del našega upravnega prava. Pravni red na področju upravnega prava zagotavlja več različnih pravnih sredstev, ki stremijo k temu, da je na koncu izdana upravna odločba pravilna (zakonita in utemeljena z resničnim dejanskem stanjem). Pri tem se postavlja vprašanje, ali večje število pravnih sredstev povečuje pravno pravilnost in pravno varnost ali pa množica pravnih sredstev vnaša negotovosti v pridobljene pravice, če se odpirajo nove in nove možnosti izpodbijanja. Magistrsko delo je nastalo na podlagi analize konkretno izbranih primerov (spisov v upravnih zadevah), njen namen pa je bil ugotoviti, kakšen je vpliv odločitve drugostopenjskega organa na pravno pravilnost odločitve in nadalje na delo prvostopenjskega organa ter tudi, kakšen je pomen izvršljivosti odločbe še pred nastopom dokončnosti oziroma pravnomočnosti. Ugotovljeno je bilo, da so pravna sredstva potrebna za zagotavljanje pravilnosti (pravne in dejanske pravilnosti) upravnih odločb in da je izvršljivost odločb pred nastopom dokončnosti oziroma pravnomočnosti dopustna zgolj v izjemnih primerih, ko obstaja minimalno tveganje, da odločba, ki se izvršuje, ni zakonita. Ugotovljeno je bilo tudi, da uporaba pravnih sredstev krepi pravno pravilnost in posledično tudi pravno varnost ter da institut pritožbe omogoča izenačitev upravnega odločanja teritorialno organizirane uprave. Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da drugostopenjski organi kljub velikemu številu pravnih sredstev niso pretirano obremenjeni, saj so pravna sredstva uporabljena v zelo majhnem delu vseh upravnih zadev.
Keywords: pravna varnost, pravna pravilnost, pravna sredstva, dvostopenjsko odločanje, analiza odločb organa z vidika uporabe pravnih sredstev
Published in ReVIS: 11.07.2022; Views: 817; Downloads: 56
 Full text (2,17 MB) |
12. Ponovna uporaba informacij javnega značaja : diplomsko deloSimon Klevže, 2021, undergraduate thesis Abstract: Ponovna uporaba informacij javnega značaja je aktualna tema zaradi dodane vrednosti, ki jo prinaša zasebnemu sektorju in državljanom. Pri raziskovanju tematike je bila uporabljena opisna metoda, metoda analize odločb informacijskega pooblaščenca in analize podatkov na portalu OPSI ter polstrukturiran intervju z enajstimi mestnimi občinami in eno občino. Namen in cilj diplomskega dela je predstaviti dejansko stanje glede ponovne uporabe informacij javnega značaja, razloge za neobjavo informacij za ponovno uporabo, razloge za predolgo trajanje postopkov ob zavrnitvi Zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja ter podati predloge za ureditev problematike. Ugotovitve iz intervjuja kažejo, da je večina občin seznanjenih z objavo informacij javnega značaja. Polovica objavlja vse zbirke iz pristojnosti posameznega organa na spletni strani občine (na svetovnem spletu), dobra četrtina pripravlja podatke za objavo na svetovnem spletu. Največ jih meni, da je razlog za neobjavo v tem, ker objava povzroča dodatno delo, nekoliko manj pa jih meni, da je razlog neobjave v tem, da predpisi izrecno ne določajo svetovnega spleta kot mesta za objavo informacij javnega značaja za ponovno uporabo. Analizirani primeri kažejo, da je razlog za predolgo trajanje postopkov pridobitve informacij javnega značaja dolg postopek odločanja Informacijskega pooblaščenca, Upravnega sodišča in organa, na katerega je vloga prosilca naslovljena. Ukrep za spodbuditev objave odprtih podatkov bi bil predpisan katalog podatkov za ponovno uporabo in objava sodne prakse, katere so bile koristi od sedaj objavljenih podatkov pa tudi zaposlitev osebe na MJU, ki bi skrbela za objavo podatkov na portalu OPSI, in določitev sankcij za neobjavo odprtokodnih podatkov javnega značaja
Keywords: ponovna uporaba informacij javnega značaja, razširjenost, pravna ureditev, dostopnost, javni sektor
Published in ReVIS: 01.07.2022; Views: 738; Downloads: 50
Full text (1,12 MB) |
13. Pravna ureditev pravic živali : diplomsko deloŠpela Budič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Naš svet pestijo številni resni problemi, ki si zaslužijo našo pozornost. Eden od njih je krutost do živali. Menim, da bi se morali vsi ljudje zavzeti za prenehanje zlorabljanja živali kadar koli in kjer koli lahko. V današnjem svetu ob skoraj neomejenih možnostih je izkoriščanje živali preprosto nesprejemljivo. Lahko dobro jemo, se izobražujemo, oblečemo in se zabavamo, ne da bi mučili in ubijali živali. Več sto tisoč živali je dnevno podvrženih najrazličnejšim načinom izkoriščanja, mučenja in ubijanja. Glavna dva vzroka sta množična industrijska reja živali za prehrano in poskusi na živalih v znanstvene namene. Stanje se sicer izboljšuje s sprejemanjem zakonodaje, ki ureja njihove pravice, ampak brez ustreznega nadzora upoštevanja teh zakonov in ob prenizkih sankcijah za kršitve ostaja ureditev živalskih pravic le mrtva črka na papirju. Dejstvo je, da živali, enako kakor mi, čutijo strah, bolečino in veselje, zato smo mi tisti, ki se moramo zavzemati za njihove pravice in iskati načine, kako živeti, ne da bi jih zlorabljali. Naš odnos do živali vpliva na naša življenja in prihodnost, zato ne smemo sprejemati zakonov, ki pod pretvezo zaščite živali bolj ščitijo interese ljudi.
Keywords: živali, pravice, pravna ureditev, zloraba, mučenje, zakon, izkoriščanje, specizem, animalizem, gibanja za pravice živali, odnos do živali, zaščita živali
Published in ReVIS: 14.06.2022; Views: 1018; Downloads: 77
Full text (874,49 KB) |
14. Kibernetski kriminal v elektronskem poslovanju : diplomsko deloMojca Malešič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava področje kibernetskega kriminala v elektronskem poslovanju ali e-trgovini. Z razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij in posledično kibernetskega prostora se je razvil tudi kriminal znotraj kibernetskega prostora, tj. kibernerski kriminal. Diplomsko delo obravnava vprašanja, kaj je kibernetski kriminal in katere vrste poznamo ter kaj je elektronsko poslovanje in katere vrste kibernetskega kriminala se pojavljajo pri njem. Elektronska trgovina je v velikem razmahu že vrsto let, s trenutno situacijo, v kateri smo (mislim seveda na pandemijo in posledično karanteno zaradi covida-19), pa se je količina elektronskega poslovanja še povečala, saj so fizične trgovine začasno nehale poslovati. Z udeležbo v elektronskem poslovanju je vsak uporabnik v nevarnosti, da postane žrtev kibernetskega kriminiala, saj so tehnike, ki jih uporabljajo storilci, pogosto napredne in težko prepoznavne. Poznavanje in razumevanje vrst kibernetskega kriminala v e-trgovini sta ključnega pomena, da se lahko pred njim zaščitimo. Obravnavana je tudi pravna ureditev kibernetskega kriminala v mednarodnem okolju in v Sloveniji. Glavno vodilo diplomske naloge je spoznati, kako se kibernetski kriminal v e-trgovini pojavlja in kakšna je pravna ureditev le-tega.
Keywords: kibernetski kriminal, elektronsko poslovanje, internet, informacijsko-komunikacijske tehnologije, pravna podlaga
Published in ReVIS: 09.05.2022; Views: 845; Downloads: 88
Full text (636,43 KB) |
15. Mednarodno pravni položaj države, nečlanice OZN : diplomsko deloNina Kopač, 2021, undergraduate thesis Abstract: Problematika temelji na mednarodnem pravnem delovanju držav članic v primeru reševanja sporov, ki včasih tudi zatakne, sploh ko je govora o vstopu nove članice kot je na primer Kosovo, ki seveda izpolnjuje vse pridružitvene pogoje iz 4. člena Ustanovne listine OZN o sprejemu in prav tako ni v neskladju mednarodnega prava. Problem nastane ko se redna članica Rusija poslužuje pravice do Veta in Kosovu preprečuje (blokira) vstop v članstvo OZN. Sprejetje take odločitve namreč nasprotuje ključnim interesom zagotavljanja miru in varnosti, ki je temelj stalnih članic OZN ter postavlja številna mednarodno-pravna vprašanja tudi danes o enakopravnosti, tako držav članic in nečlanic pri uživanju enakovrednih vprašanj in norm ter pogojev za včlanitev v OZN; kje so ločnice med uživanjem le-tega in pod kakšnimi pogoji. Iz ugotovitev lahko izluščimo samo, da tako države članice, kakor nečlanice OZN dejansko ne uživajo suverenosti enakosti vseh držav, saj so jim pogosto kršene temeljne norme mednarodnega prava in se pogosto ravnajo v nasprotju z načelom univerzalnosti organizacije, ki pa ima svoje korenine v sami Ustanovni listini in so kljub vsem poprej naštetim normam, še vedno pod določenim vprašanjem, kaj je torej mednarodno-pravno podprto in ob kakšnem pogoju.
Keywords: OZN, članice in nečlanice OZN, status držav, posebni pogoji, mednarodno-pravna podlaga le-teh
Published in ReVIS: 31.03.2022; Views: 946; Downloads: 62
Full text (364,69 KB) |
16. Pravno varstvo žensk in otrok : diplomsko deloDarja Šmitran, 2021, undergraduate thesis Abstract: Pravice žensk in otrok so se skozi čas korenito spremenile. Če pogledamo že samo nekaj desetletij nazaj, ugotovimo, kako zelo, saj so bile teme, kot so volilna pravica, delo in izobrazba, nekaj, kar se je običajno povezovalo z moškimi, za ženske pa so bile izven dosega. V času, ko se zdi, da so pravice žensk in otrok dokaj dodelane in uresničene ter nekaj, kar ne potrebuje posebnega poudarka, pa je to področje, na katerem se še vedno da storiti več. Za izbrano temo diplomskega dela smo se odločili predvsem, ker so kljub temu, da se je njihov položaj v družbi izboljšal, še vedno ravno ženske tiste, ki so skupaj z otroki dostikrat veliko bolj ogrožene od moških. Še vedno se zdi, da so v vsakdanjem življenju prisotne velike razlike med moškimi in ženskami, ki se lahko kažejo v osebnem življenju, kot fizično, spolno, psihično ali verbalno nasilje, ali v poslovnem življenju, kot preferenca postavljanja moških na vodilne položaje ter neenakost v plačilu. Ker so torej ženske in otroci v življenjskih situacijah ranljivejši, sem se želela poglobiti v to, kako jih pravo varuje ter kakšne pravice lahko uveljavljajo.
Keywords: pravice žensk, pravice otrok, pravna ureditev, enakost žensk in moških, človekove pravice
Published in ReVIS: 24.03.2022; Views: 905; Downloads: 0 |
17. Davčni sistem v dobi digitalnih valut : magistrsko deloKarin Ivančič, 2021, master's thesis Abstract: Iz leta v leto digitalne valute pridobivajo svojo prepoznavnost. Digitalizacija in napredek sta nam prinesla nove oblike digitalnih valut. Poslovanje z njimi je postalo preprosto in dostopno vsakemu posamezniku, ki ima na voljo računalnik. Torej zanimanje za tovrstno dejavnost pri nas in v svetu raste. V magistrskem delu bom opisala splošne značilnosti digitalnih valut ter njihov razvoj. Seveda pa se tehnologija razvija veliko hitreje kot sam davčni sistem v Sloveniji. Posledica tega so številne nejasnosti na tem področju in tako imenovane »luknje v zakonu«, ki jih bomo predstavili in opozorili na dotično problematiko. Bistvo dela je strniti in opisati celotno davčno področje digitalnih valut, ga predstaviti, opozoriti na pomanjkljivosti ter ga na koncu primerjati s sistemom v Nemčiji in ZDA. Novost na tem področju so tudi digitalne bančne kartice, ki pa so prinesle prednosti in pomanjkljivosti. Svet kriptovalut je za marsikaterega uporabnika, izziv, za davčne organe pa morebiten zapleten sistem. Soočamo se s številnimi davčnimi utajami in špekulacijami, ki pa jih že vedno podpirajo določene države, tako imenovane davčne oaze. Digitalne valute so nam prinesle nemalo prednosti, ki so se izkazale kot koristne v času, v katerem živimo. Vprašanje pa je, ali bo naša zakonodaja lahko sledila hitremu trendu razvoja in spremembam. Ali pa bodo preprosto digitalne valute zavladale in odvzele nadzor državnih organov in bank.
Keywords: digitalna valuta, problematika digitalnih valut, davčni sistem v Sloveniji, pravna ureditev digitalnih valut, davčna utaja
Published in ReVIS: 30.12.2021; Views: 995; Downloads: 82
Full text (731,88 KB) |
18. Pravica samskih žensk do umetne oploditve : magistrsko deloErika Delia, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo ter z zakonodajo s tega področja, s poudarkom na pravici samskih žensk do zadevnih postopkov. Uvodoma predstavimo zgodovinski razvoj postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, tako pri nas kot na splošno. Ravno tako predelamo zgodovinski razvoj zakonodaje s tega področja, oziroma pravic do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, tako na mednarodnem področju kot pri nas. V nadaljevanju predstavimo postopke znotrajtelesne in zunajtelesne oploditve in se osredotočimo na postopke primerne za samske ženske. Nato analiziramo aktualno zakonodajo držav članic Evropske unije v povezavi s pravico samskih žensk do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo in jo v okviru primerjalne metode, primerjamo s slovensko zakonodajo s tega področja. Pri analizi razvoja reproduktivnih tehnologih oziroma samih postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo ugotovimo, da je Slovenija v koraku z ostalimi članicami Evropske unije. Pri analizi zakonodaje oziroma pravice samskih žensk do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, pa ugotovimo da v Sloveniji samske ženske navedene pravice nimajo, kar je v nasprotju z večino držav članic Evropske unije. S pomočjo predstavitve sodne prakse predstavimo delček problematike, s katero se, zaradi različnih pravnih ureditev v državah članicah Evropske unije, le te ukvarjajo in jo obravnavajo. Na kratko izpostavimo nekatera moralno-etična vprašanja, s katerimi se danes, predvsem pri nas, spopada reproduktivna medicina.
Keywords: reproduktivna medicina, oploditev z biomedicinsko pomočjo, pravice samskih žensk do oploditve, zunajtelesna oploditev, pravna ureditev postopkov OBMP
Published in ReVIS: 29.12.2021; Views: 1434; Downloads: 112
Full text (969,25 KB) |
19. Prosti preudarek v upravnem postopku : diplomsko deloMaruša Fortun, 2020, undergraduate thesis Abstract: Prosti preudarek pomeni, da lahko uradna oseba na podlagi zakonskega pooblastila, pri istem dejanskem stanju, sprejme dve ali več odločitev, ki so si med seboj po vsebini različne, a so vse pravno pravilne. Razlika je le v ugodnem ali neugodnem izidu za stranko. Pojem prosti preudarek ima v slovenskem jeziku več sinonimov, kot so ''diskrecija'', ''diskrecijska pravica'', ''diskrecijsko pooblastilo''. Najpogosteje se odloča po prostem preudarku v konkretnih upravnih zadevah, torej v okviru upravnega postopka, katerega rezultat je posamičen upravni akt, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Uradna oseba pri odločanju na podlagi diskrecijske pravice izmed več pravno dopustnih odločitev izbere tisto, ki je glede na okoliščine konkretnega primera in javno korist najbolj ustrezna, primerna oziroma smotrna. Odločba, izdana na podlagi diskrecijske pravice, mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Takšna odločba mora vsebovati navedbo predpisa, ki uradno osebo pooblašča za odločanje na podlagi diskrecijske pravice ter mora biti obrazložena predvsem v tistem delu, kjer je bila diskrecija uporabljena. Odločanje po prostem preudarku je pravno vezano. Pri njem je potrebno upoštevati tako načelo zakonitosti, ki preprečuje samovoljno odločanje, kot tudi načelo enakega varstva pravic in načelo sorazmernosti, ki uradno osebo zavezuje, da v podobnih primerih sprejema podobne odločitve, v različnih primerih pa sprejema tako različne odločitve, kot je to proporcionalno z razlikami, ki obstajajo v dejanskem stanju posameznih primerov.
Keywords: prosti preudarek, diskrecijska pravica, zakonsko pooblastilo, pravna vezanost, obrazložitev odločbe, javni interes, upravni postopek, orožje
Published in ReVIS: 29.06.2021; Views: 3147; Downloads: 0 |
20. Trpinčenje v slovenski pravni ureditvi primerjalno z drugimi državami članicami EU : magistrsko deloPrimož Pevec, 2020, master's thesis Abstract: Vse hujša konkurenca v zaostrenih tržnih pogojih, ki je odraz današnje globalno, potrošniško, kompetitivno usmerjene družbe, v delovno okolje različnih organizacij, še izraziteje vnaša tekmovalnost in posledično nasilno vedenje med zaposlenimi. V takih okoljih in razmerah se znižuje nivo varnosti zaposlitve posameznikov, obstoj njihovih delovnih mest ni več samoumeven in zato postajajo ranljivejši. Ob upoštevanju tržnih zakonitosti delo predstavlja vedno večjo vrednoto, zahtevo in pričakovanja s strani delodajalcev, delavci so deležni vse večjih groženj z odpuščanjem, ustvarjajo se pogoji, da zaposleni začnejo izvajati psihično nasilje nad sodelavci, s strani katerih se zaradi njihovega boljšega znanja, veščin in sposobnosti, počutijo ogrožene. Delovno okolje, zaradi hitrega tempa in načina življenja v današnjem času, predstavlja prostor, v katerem zaposleni posameznik preživi večino svojega aktivnega življenja, zato bi to okolje moralo predstavljati varno sredino, znotraj katere bi mu bilo omogočeno razvijati svoje talente in potenciale, vendar žal temu vedno ni tako. V tem pogledu tudi Slovenija ni izjema, vse bolj razširjeni pojavi trpinčenja na delovnem mestu predstavljajo resno grožnjo posameznikom, organizacijam in celotni družbi. Država na normativni ravni posameznikom zagotavlja prepoved kršitve trpinčenja in zagotavljanja dostojanstva na delovnem mestu in v zvezi s tem delodajalcem nalaga določene obveznosti glede zagotavljanja primernega delovnega okolja in ukrepov za njegovo zagotavljanje. V ta namen morajo delodajalci oblikovati in sprejeti ustrezne politike za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu, se opredeliti do nastalih pojavov, jih obsoditi kot nesprejemljive in poskrbeti za ustrezno sankcioniranje povzročiteljev.
Keywords: mobing, konflikt, sodna praksa, pravna ureditev, trpinčenje na delovnem mestu, EU, Evropska unija
Published in ReVIS: 22.04.2021; Views: 1587; Downloads: 168
Full text (1,19 MB) |
