541. ODNOS SLOVENSKIH ČEBELARJEV DO RAZVOJA TRAJNOSTNEGA ČEBELARSKEGA TURIZMA V SLOVENIJIMarko Groznik, 2025, not set Abstract: Čebelarski turizem je ena novih smeri v turizmu, ki združuje področji turizma in čebelarstva. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti odnos slovenskih čebelarjev do trajnostnega razvoja čebelarskega turizma v Sloveniji. V teoretičnem delu so uporabljene metode deskripcije, kompilacije in induktivno-deduktivna metoda. V praktičnem delu je bila izvedena kvantitativna raziskava med slovenskimi čebelarji. S pomočjo ankete je ugotovljen odnos anketirancev do trajnostnega čebelarskega turizma. Prvi del ankete je obsegal merjenje odnosa do razvoja trajnostnega čebelarskega turizma, v drugem delu pa so bila vprašanja namenjena demografskim dejavnikom. Anketa je bila v spletni obliki. V vzorec so bili zajeti slovenski čebelarji, člani različnih čebelarskih društev v Sloveniji. V anketi je sodelovalo 396 oseb. Podatki iz ankete so bili obdelani s pomočjo programa IBM SPSS. Ugotovljeno je, da imajo slovenski čebelarji pozitiven odnos do trajnostnega razvoja turizma čebelarstva, medtem ko od demografskih dejavnikov le izobrazba vpliva na odnos do trajnostnega razvoja turizma čebelarstva, in sicer na način, da imajo bolj izobraženi pozitivnejši odnos do trajnostnega razvoja turizma čebelarstva. Čebelarski turizem bi lahko imel pomembno vlogo pri spodbujanju razvoja nacionalnega turizma v Sloveniji, saj je čebelarstvo v Sloveniji že zdaj dobro prepoznavno. Vendar pa je za dosego zastavljenega cilja pomembno, da se vključijo vlada in lokalne oblasti, ki spodbujajo razvoj čebelarstva v regijah in pomagajo z možnostmi realizacije. V nadaljevanju raziskovanja bi bilo smotrno raziskavo razširiti tudi s kvalitativno metodo, in sicer z izvedbo poglobljenih intervjujev med ponudniki čebelarskega turizma, s čimer bi dobili poglobljen vpogled v odnos slovenskih čebelarjev, ki se ukvarjajo s čebelarskim turizmom, do trajnostnega čebelarskega turizma.
Keywords: Čebelarstvo, turizem, trajnostni turizem, čebelarski turizem, trajnostni čebelarski turizem
Published in ReVIS: 28.01.2025; Views: 372; Downloads: 29
 Full text (1,31 MB) |
542. OPTIMIZACIJA IZRABE ODPADNE LESNE BIOMASE V ENERGETSKE NAMENEMihael Keršmanc, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga zajema izrabo odpadne lesne biomase v namene soproizvodnje toplote in električne energije v kombinaciji s proizvodnjo električne energije iz sončne elektrarne. Diplomsko delo temelji na primeru podjetja iz Slovenije. Preučene so bile zakonodajne smernice oziroma omejitve takšnih investicij. Pregledani so bili tudi kazalniki obnovljivih virov energije v kombinaciji z usmeritvami glede učinkovite rabe energije. Na osnovi energetskega poročila podjetja se je izdelal tehnični, ekonomski in okoljski izračun investicij v obnovljive vire energije.
Keywords: SPTE, biomasa, elektrika, optimizacija, fotovoltaika.
Published in ReVIS: 28.01.2025; Views: 492; Downloads: 6
Full text (3,41 MB) |
543. |
544. Ideal pozitivne svobode in vloga politične metafore v sodobni družbi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Humanistični študijiLara Božak, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu želim fenomene pozitivne svobode, utopije, politične metafore in z njimi povezano vseprisotno ideologijo ter polje imaginacije in zamišljanja novega prikazati kot med seboj povezane konstitutivne elemente družbenopolitične realnosti. V nalogi se podrobneje posvetim Rousseaujevemu mišljenju utopije prek njegove politične metafore ljudskega suverena in ideološkim omejitvam pozitivne svobode, h kateri se njegove koncepcije nagibajo. Zanimata me ideologija in utopija, značilni za družbenokulturno imaginacijo, v tematsko drugem delu naloge pa bom predstavila teoretska gledišča metafore. Še posebej me zanima njena vloga pri inventivnem zamišljanju novih in dinamičnih vizij družbenopolitičnih projektov. Obravnavam tudi za našo razpravo pomembna Ricoeurjeva koncepta žive in mrtve metafore, očrtam etični in poetični vidik imaginacije ter prostor dialoga, ki ga skozi formacijo in percepcijo metafore odstira (empatični) potencial poetične imaginacije. Percepcijo (političnih) metafor prepoznavam kot povezano z momenti imaginacije, ustvarjalnosti in inovacije ter ontološke kreativnosti, ki pa so bistveni za mišljenje dobrih ali boljših modelov političnih filozofij.
Keywords: pozitivna svoboda, ideologija, utopija, metafora, prostor dialoga
Published in ReVIS: 28.01.2025; Views: 408; Downloads: 1
Full text (1,62 MB) |
545. Priročnik za sestavo ekipe za korporativno video produkcijoAjda Lazar, Laura Lebar, Maja Karlin, 2024, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Abstract: Priročnik “Ključni kadri za korporativno video produkcijo” je namenjen vsem, ki želijo razumeti organizacijo, vloge in sodelovanje ključnih članov ekipe pri ustvarjanju profesionalnih video vsebin za podjetja. Pokriva ključne vloge, kot so producent, režiser, tehnični direktor in direktor fotografije, ter poudarja njihove naloge, potrebne veščine, kompetence in vrednote. Poleg tega priročnik izpostavlja pomen učinkovite komunikacije, prilagajanja trendom in sodelovanja med interno ekipo ter zunanjimi strokovnjaki. Cilj je zagotoviti vpogled v profesionalno organizacijo ekip, ki uspešno pretvarjajo vizije v kakovostne video izdelke, prilagojene potrebam korporativnega sveta.
Keywords: korporativna video produkcija, produkcijska ekipa, ključne vloge v produkciji, producent, režiser, tehnični direktor, direktor fotografije, sodelovanje ekipe, kompetence, veščine, profesionalna video vsebina, priročniki
Published in ReVIS: 27.01.2025; Views: 390; Downloads: 3
Full text (1,53 MB) |
546. |
547. |
548. ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA Z DEMECO V MULTISENZORNEM OKOLJUSandra Kamernik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Demenca je zahrbtna bolezen, ki se razvija počasi, a enakomerno skozi več let, zaradi česar jo okolica pogosto prepozna šele v napredovani fazi. Osebe z demenco, zlasti v poznejših fazah, imajo omejen dostop do senzorične obogatitve in smiselnih dejavnosti, kar jih pogosto postavlja v vlogo pasivnih prejemnikov oskrbe z malo možnosti za vključevanje v vsakodnevne rutinske aktivnosti. Ta raziskava prepoznava pomen multisenzornega okolja kot nefarmakološke intervencije, ki lahko bistveno izboljša kakovost življenja starostnikov z demenco. Namen diplomske naloge je, da s pomočjo sistematičnega pregleda literature preučimo vpliv multisenzornega okolja na oskrbo starostnika z demenco in vlogo zdravstvene nege pri njegovi implementaciji.
Metoda: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu znanstvene in strokovne literature. Iskanje virov je potekalo v bibliografskih bazah ScienceDirect, PubMed, Google Scholar in Google učenjak, s ključnimi besedami: »starostnik«, »demenca«, »multisenzorno okolje«, »multisenzorna terapija« in »zdravstvena nega«. Iskanje smo omejili na angleško literaturo, objavljeno med leti 2013–2023, z dostopom do celotne vsebine. Ključne besede so bile povezane z Boolovim operatorjem AND. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA.
Rezultati: V pregled je bilo vključeno 16 člankov, katerih podatke smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vsebinske kategorije, kot so: vpliv multisenzornega okolja (MSE) na vedenjske in psihološke simptome demence, pomen individualizirane oskrbe, vloga medicinskih sester in negovalcev, fiziološki učinki MSE, izboljšanje kakovosti življenja ter ovire in priporočila za uporabo MSE. Rezultati pregleda literature kažejo, da ima multisenzorno okolje pomembne pozitivne učinke na vedenjske in psihološke simptome demence, kot so zmanjševanje agresije, tesnobe in apatije, ter prispeva k izboljšanju razpoloženja, komunikacije in fizioloških parametrov. Individualizirana oskrba v multisenzornem okolju se je izkazala kot ključna za doseganje teh učinkov, pri čemer imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri prilagajanju stimulacije potrebam posameznika. Kljub dokazanim prednostim uporabe MSE se še vedno soočamo z ovirami, kot so pomanjkanje prostora, sredstev in usposobljenosti osebja za izvajanje teh intervencij.
Keywords: Starostnik, demenca, multisenzorno okolje, multisenzorna terapija, zdravstvena nega.
Published in ReVIS: 25.01.2025; Views: 434; Downloads: 20
Full text (1,42 MB) |
549. VLOGA MOTIVACIJE PRI OSKRBI DRUŽINSKEGA ČLANA NA DOMUMarijana Kostovska, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: S fenomenom staranja prebivalstva so starostniki prepoznani kot ranljiva populacija, ki zaradi zdravstvenih težav pogosto potrebuje pomoč. Lahko prejemajo formalno pomoč organiziranih negovalnih služb in patronažne zdravstvene nege. Velikokrat pa se starostniki in svojci odločijo, da bodo preostanek svojega življenja preživeli doma in svojci postanejo družinski oskrbovalci. Neformalna oskrba v Sloveniji bo v prihodnosti še naraščala, tudi zaradi težje dostopnosti do zdravstvenih storitev in pomanjkanja zdravstveno-negovalnega kadra. Družinski oskrbovalci so ključni za to, da starostnik ostane v domačem okolju. Odločitvi za negovanje družinskega člana botrujejo različni motivacijski dejavniki. Med najpogostejše uvrščamo ljubezen do bližnjega, odgovornost, pripadnost in medsebojno povezanost. Zelo veliko vlogo ima tudi motivacija, saj vpliva na kakovost oskrbe družinskega člana. Višja ko je motivacija, boljša je oskrba družinskega člana na domu. In k temu moramo stremeti kot družba in omogočiti starostnikom in družinskim negovalcem kakovostnejšo oskrbo in življenje.
Metoda: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela z analizo primarnih in sekundarnih virov podatkov. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Sekundarni vir podatkov je bil pregled strokovne in znanstvene domače in tuje literature ter internetnih baz podatkov (Google učenjak, COBBIS, Pub Med, SPINGERLINK, Digitalna knjižnica Slovenije ter fakultetna knjižnica).Vzorec je bil namenski. Vključeval je le svojce, ki za družinskega člana skrbijo doma na območju Mestne občine Ljubljana. Intervjuvali smo šest oseb, ki skrbijo za svojca. Kvalitativna raziskava je bila opravljena septembra 2024. Za intervju smo kontaktne naslove svojcev pridobili s pomočjo Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana.
Rezultati: Vsi intervjuvanci imajo visoko stopnjo motivacije za oskrbo družinskega člana na domu. Pomanjkanja motivacije večina intervjuvanih oseb ne občuti, samo dve osebi sta navedli, da sta psihično utrujeni. Vsem sodelujočim je pomembna zunanja podpora, predvsem finančna, saj morajo financirati dodatno strokovno pomoč (negovalci na domu, fizioterapija na domu) in opremo ter pripomočke za oskrbo. Ugotavljamo, da se večina sodelujočih samoiniciativno izobražuje, hodi na delavnice in tečaje za neformalne oskrbovalce ter uporablja tehnike za razbremenitev stresa, kot so joga, meditacija, sprehodi, oddih na samem in pogovori. Vendar pa tukaj opazimo tudi pomanjkanje informacij o terminih izvajanja delavnic in tečajev, saj sta dve intervjuvani odgovorili, da delavnic sploh ne poznata.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da ima motivacija velik vpliv na kakovost oskrbe družinskega člana na domu: višja je stopnja motivacije, boljša je oskrba. Velik pomen pripisujemo motivacijskim dejavnikom, ki so pripomogli k temu, da so se odločili za družinskega oskrbovalca. Med najpogostejšimi so intervjuvanci izpostavili ljubezen do svojca, občutek dolžnosti in pripadnosti ter nezaupanje v zdravstveni sistem v Sloveniji. Poleg tega se družinski oskrbovalci soočajo z raznimi izzivi, ki jih dokaj uspešno premagujejo z iskanjem dodatnih virov pomoči in financiranja. V Sloveniji imamo na voljo različne oblike pomoči s podpornimi mehanizmi, ki pa jih po rezultatih raziskave sodeč ne poznajo vsi. Vendar pa to ne vpliva na samo kakovost oskrbe ali motivacijo.
Keywords: Ključne besede: neformalna oskrba, družinski oskrbovalci, motivacija, motivacijski dejavniki, podporni mehanizmi.
Published in ReVIS: 25.01.2025; Views: 396; Downloads: 10
Full text (1,64 MB) |
550. ZDRAVO STARANJE V DOMAČEM OKOLJUMojca Bizjak, 2025, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Staranje v domačem bivalnem okolju je želja večine starejših po vsem svetu. Staranje v domačem okolju pomeni varno, neodvisno in udobno življenje v svojem domu in v okviru skupnosti, ne glede na starost, dohodek ali zmogljivosti. Namen raziskave je raziskati zdravo in varno staranje v domačem okolju.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovanju z uporabo deskriptivne metode dela. Uporabljena je bila tehnika intervjuvanja. Kot instrument smo uporabili polstrukturirani intervju, podatke pa smo analizirali v obliki prepisa intervjuja. Raziskava je potekala oktobra in novembra 2024 v občini Krško. Sodelovalo je 6 starejših oseb.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da si vsi intervjuvanci želijo ostati čim dlje doma in samostojno živeti. V starosti jim je najbolj pomembno zdravje in obvladovanje kroničnih bolezni. Pomembno jim je tudi, da imajo koga, ki ga lahko prosijo za pomoč, ko to potrebujejo.
Razprava: Iz raziskave je razvidno, da si starejši ljudje želijo čim dlje ohraniti samostojnost in ostati doma. Prav tako si v starosti želijo družbe družine in znancev. V prostem času radi kaj preberejo, pogledajo televizijo, se podružijo ob kavici ali sprehodu in seveda radi počivajo. Pomembno jim je, da lahko stanovanje prilagodijo svojim potrebam v starosti in zaenkrat se vsi intervjuvanci še počutijo dobro ter teh prilagoditev ne potrebujejo.
Keywords: starostnik, zdravo staranje, domače okolje
Published in ReVIS: 25.01.2025; Views: 418; Downloads: 33
Full text (1,38 MB) |
