11. Bosna in Hercegovina : območje konfliktov skozi zgodovinoBorislav Babić, 2012, undergraduate thesis Abstract: Razpad skupne drţave leta 1991, ki mu je sledila krvava vojna, je pustil za seboj v Bosni in
Hercegovini skoraj sto tisoĉ mrtvih, veĉ kot milijon razseljenih prebivalcev, uniĉeno
gospodarstvo in globoke delitve v druţbi, ki so vidne v vsakdanjem ţivljenju. Ĉeprav je po
podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma mednarodna skupnost priĉakovala, da bo Bosna
in Hercegovina zdruţena, demokratiĉna, veĉnacionalna in veĉ religijska politiĉna celota, bi
danes, ko se bliţa sedemnajsta obletnica sklenitve miru, teţko dokazali, da ta deluje kot
suverena drţava v pravem pomenu besede. Etniĉna in verska distanca treh narodov je veĉja,
kot je bila pred zaĉetkom drţavljanske vojne, v drţavi ni temeljnega dogovora o njeni
prihodnosti, velika veĉina Hrvatov in Srbov je ne doţivlja kot svojo domovino in je še vedno
pod mednarodnim protektoratom. Nacionalizem je stalnica v vseh segmentih današnje druţbe.
Najbolj pereĉe vprašanje za mednarodno skupnost in tri konstitutivne narode v Bosni in
Hercegovini je, kako doseĉi medsebojni konsenz o prihodnosti drţave.
Keywords: Bosna in Hercegovina, nacionalizem, Daytonski mirovni sporazum, mednarodna skupnost
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1253; Downloads: 105
 Full text (2,29 MB) |
12. Pogajanja v odnosu do ostalih sredstev mirnega reševanja sporov : diplomsko deloNina Podobnik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Skozi zgodovino so nerazrešena sporna vprašanja vedno vodila v konflikte. Do sporov in vojn v mednarodnem okolju prihaja še danes, kar negativno vpliva na mednarodno skupnost, zato je ključnega pomena, da se zagotovita varnost in mir, ki sta osnovni človekovi potrebi. Z razvojem mednarodnega prava se je pojavila težnja, naj se spori rešujejo miroljubno, ta težnja je prerasla v dolžnost, kar je vodilo do načela nedopustne uporabe sile ali groženj. V obvarovanju bodočih rodov pred vojnami in zagotavljanju prijateljskih odnosov med državami je bila leta 1945 ustanovljena Ustanovna listina Organizacije združenih narodov, ki v 33. členu določa, naj se spori razrešujejo z uporabo diplomatskih sredstev, med katera sodijo pogajanja, posredovanje, preiskava in sprava, ali pravnih sredstev arbitraže ter Meddržavnega sodišča. Reševanje ali preprečevanje sporov lahko poteka z uporabo posameznega sredstva, možna pa je tudi njihova kombinacija. Da bi obveza reševanja sporov z naštetimi sredstvi živela tudi v praksi, je dolžnost držav, da se sporazumno dogovorijo o tem, katero sredstvo bodo uporabile. Naloga obravnava pogajanja, ki so primarna in najpogosteje uporabljena dejavnost diplomacije, so široko uporabljeno sredstvo in sestavni del vseh drugih načinov reševanja sporov. Predstavljajo pa tudi izhodišče ali celo pogoj za uporabo drugih sredstev mirnega reševanja sporov. Namen naloge je podrobneje predstaviti pogajanja, saj se vlogi in pomenu pogajanj v zunanji politiki majhnih držav, kot je Slovenija, še vedno posveča premalo pozornosti
Keywords: mednarodni spor, mirno reševanje sporov, pogajanja, arbitraža, arbitražni sporazum
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1480; Downloads: 145
Full text (1,58 MB) |
13. Analiza in ocena obsodbe Slovenije pred ESČP v zadevi varčevalci Ljubljanske banke : magistrsko deloKlavdija Erjavec, 2020, master's thesis Abstract: Od razpada Socialistične federativne Republike Jugoslavije je preteklo že kar nekaj časa, pa vendar se še vedno dogovarja ter rešuje nedokončane obveznosti med državami naslednicami. Mednje tako sodi tudi dogovor o dodelitvi obveznosti, sprejetih v Sporazumu o vprašanjih nasledstva, v zvezi z deviznimi hranilnimi vlogami. Ob odsotnosti dogovora so varčevalcem vloge ostale nerazpoložljive za obdobje več kot dvajset let, kar je povzročilo kršitev človekove pravice do varstva premoženja. Temelj magistrskega dela predstavlja analiza in ocena sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in dva druga proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. Za vpogled v okoliščine primera so bile analizirane Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravica do varstva premoženja ter sodna praksa na tem področju, Sporazum o vprašanjih nasledstva, bančni sistem SFRJ ter primer bančnega sistema v tržnem gospodarstvu. Na podlagi naštetega je bilo zaključeno, da ni mogoče oporekati dejstvu, da je bila v dani situaciji kršena človekova pravica do varstva premoženja. Z analizo in oceno sodbe je bilo ugotovljeno, kakšen vpliv prinaša sodba na stanje Sporazuma o vprašanjih nasledstva ter kakšne učinke prinaša na sodno prakso ter mednarodno pravo. Hkrati pa je bilo utemeljeno, ali bi z upoštevanjem mednarodnopravnih razmerij bila razsodba Sodišča ugodnejša za Republiko Slovenijo. Nazadnje pa je bilo podano, na kakšen način je potekala implementacija sodbe ter ali so bili izpeljani ukrepi ustrezni
Keywords: pravica do varstva premoženja, stare devizne vloge, sukcesija, Sporazum o vprašanjih nasledstva, zadeva Ališić
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 1022; Downloads: 75
Full text (1,16 MB) |
14. |
15. |
16. |
17. |
18. Status mednarodnih prekopov : primer SuezaManca Kocutar, undergraduate thesis Keywords: mednarodni prekopi, Sueški prekop, Carigrajska konvencija, Sueška kriza, Izrael, arabsko-izraelske vojne, Campdavidski sporazum, mirovna pogodba, Egipt
Published in ReVIS: 27.05.2019; Views: 2565; Downloads: 118
Full text (770,47 KB) |
19. |
20. Razvoj koncepta državnega ozemlja v mednarodnem pravu : diplomsko deloMateja Černic, 2011, undergraduate thesis Keywords: država, državno ozemlje, državna meja, suverenost, kopno, morje, zračni prostor, Schengenski sporazum
Published in ReVIS: 27.05.2019; Views: 2077; Downloads: 94
Full text (1,48 MB) |
