11. Neskladja med teorijo in prakso pri upravljanju urbanih degradiranih območij - na primeru Občine Izola : doktorska disertacijaMatjaž Štolfa, 2023, doctoral dissertation Abstract: Degradirana območja kot neustrezno izkoriščeni deli ogrožajo javno zdravje in predstavljajo nevarnosti za naravo in okolje, ki s primerno ureditvijo in upravljanjem predstavljajo potencial za trajnostno rabo in pomembno vplivajo na pospeševanje gospodarskega razvoja. S študijo primera sem predstavil degradirano območje Ladjedelnice Izola, ki že od zadnjega desetletja 20. stoletja čaka na svojo revitalizacijo. Želel sem ugotoviti, zakaj se kljub vsem možnostim, ki jih ponujajo zakonodaja in državne smernice in spodbude, še vedno dogaja, da so degradirana območja, čeprav ležijo na elitnih lokacijah, desetletja prepuščena propadanju. Namen raziskave je bil ugotoviti dejanska neskladja med teorijo in prakso, ki so mi omogočila ugotoviti, kako urediti degradirana območja, da bi obogatila državo in družbo. Koncept urbane prenove ima pomembno vlogo v razvoju urbanih okolij, s katerim je mogoče načrtovati ekonomski in prostorski razvoj mest, a gre lahko tudi za premočno obliko nadzora mestnih oblasti in motnjo na prostem trgu. Z ekonomsko analizo študije primera sem ovrednotil in podal svojo različico rešitve za nadaljnji razvoj območja Ladjedelnice Izola. Delo predstavlja učinke pomanjkanja usmeritvene politike in glavne probleme regeneracije postindustrijskega območja. Ugotavljam, da pravila prostega trga, ki veljajo pri nas, dopuščajo večdesetletno degradiranost lokacije zaradi parcialnih interesov posameznikov in politik, kjer se ideje izgubijo med papirologijo, krizami in drugimi izgovori.
Keywords: degradirano območje, urbana prenova, trajnostni prostorski razvoj, občina Izola, Ladjedelnica Izola
Published in ReVIS: 26.06.2023; Views: 607; Downloads: 42
 Full text (3,34 MB) |
12. |
13. |
14. |
15. |
16. Trajnostni razvoj v višješolskem izobraževanju v SlovenijiNika Gracar, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali pojem trajnostnega razvoja, pomen in koncepte, povezane s tem, in kako pomemben je trajnostni razvoj pri vzgoji in izobraževanju v višješolskem izobraževanju.
Raziskovali smo različne primere konceptov, modelov in v empiričnem delu stebre trajnostnega razvoja. Namen diplomskega dela je bil proučiti domačo literaturo, jo teoretično predstaviti in utemeljiti stopnjo trajnostnega razvoja v višjih strokovnih šolah po Sloveniji. Ugotovili smo, da se v Sloveniji dela na trajnostnem razvoju, vendar pa ta trenutno še ni v ospredju. Glavna naloga višjih strokovnih šol je, da pripravijo konkretni ukrepe, ki naj se posredno širijo na zaposlene in študente.
Keywords: trajnost, višješolsko izobraževanje, trajnostni razvoj, odgovornost, razvoj
Published in ReVIS: 22.09.2022; Views: 653; Downloads: 57
Full text (1,47 MB) |
17. Uporaba bonitete zemljišč pri vrednotenju nepremičnin : magistrsko deloMarko Rotar, 2022, master's thesis Abstract: Boniteta zemljišč je ocena proizvodne sposobnosti zemljišč na podlagi naravnih danosti. Izkazuje se v obliki bonitetnih točk za zemljišče, ki so po dejanski rabi kmetijsko ali gozdno zemljišče. Kot osnovna enota za oceno proizvodne sposobnosti zemljišča je upoštevano območje z enakimi lastnostmi tal, klime in reliefa, neodvisno od administrativnih meja parcel. Zato se zastavlja vprašanje, ali lahko evidenco o boniteti zemljišč in podatkov, ki jo sestavljajo, uporabimo pri ocenjevanju in vrednotenju nepremičnin. Za to se je predvsem uporabilo raziskovalne metode spraševanja preko anketnih vprašanj, opisno in primerjalno metodo ter metodo poizkusa ali eksperimenta ocenjevanja zemljišča na izbranem primeru. Poglavitni
namen magistrskega dela je ugotoviti, ali bonitete zemljišč predstavljajo dovolj kvalitetne prostorske podatke, ki se jih lahko uporabi pri določanju vrednosti in ceni zemljišč v povezavi z razvojem in reguliranjem nepremičninskega trga, predvsem v smeri trajnostnega razvoja okolja. Cilj je ugotoviti, ali cenilci zemljišč uporabljajo oziroma upoštevajo podatke o boniteti zemljišč pri svojem delu, preveriti, ali se upošteva dosedanja zakonska določila na tem področju in predlagati možnosti za nove zakonske regulative, ki bi jih bilo potrebno upoštevati pri vrednotenju nepremičnin. Preko preverbe postavljenih hipotez smo potrdili, da so podatki o boniteti zemljišč uporabni za vrednotenje zemljišč za različne potrebe nepremičninskega trga in načrtovanja prostora, v smislu vrednotenja okoljskih
standardov, ki vplivajo na vrednost nepremičnin.
Keywords: razvrednotena območja, raba zemljišč, boniteta zemljišč, vrednotenje nepremičnin, nepremičninski trg, ocenjevalci nepremičnin, trajnostni razvoj okolja
Published in ReVIS: 08.09.2022; Views: 784; Downloads: 43
Full text (2,55 MB) |
18. Zaznavanje razvrednotenih območij v občini Šempeter - Vrtojba in možnosti za njihovo revitalizacijo : magistrsko deloNataša Brisko, 2022, master's thesis Keywords: razvrednotena območja, degradacija, revitalizacija, prenova, trajnostni razvoj, ustrezna raba, kakovost bivanja, občina Šempeter - Vrtojba
Published in ReVIS: 30.08.2022; Views: 675; Downloads: 53
Full text (7,96 MB) |
19. Učinkovitost lansiranja trajnostne znamke preko družbenih omrežij, primer znamke: HemptouchHanna Ahmetagić, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je obravnavana učinkovitost lansiranja trajnostne blagovne znamke preko družbenega omrežja Instagram na primeru znamke Hemptouch. Opredeljeni so pojmi, kot sta trajnostni razvoj in trajnostnost, ter podrobneje opisani družbeno omrežje Instagram in oglaševanje preko družbenih omrežij. Izvedena je bila lastna raziskava, katere rezultati so prikazani v obliki grafov s komentarji. Uspešnost lansiranja je bila ocenjena z analizo profila podjetja Hemptouch na Instagramu, kjer je bilo ugotovljeno, da so v podjetju upoštevali načrt lansiranja blagovne znamke preko družbenih omrežij. Čeprav sta bili dve hipotezi od štirih ovrženi, je bilo ocenjeno, da je bilo lansiranje blagovne znamke Hemptouch uspešno. Ugotovljeno je bilo, da je več kot polovica vprašanih spoznala blagovno znamko na družbenih omrežjih, vendar pa je tudi več kot polovica anketirancev ni prepoznala kot trajnostno blagovno znamko. Po oceni največji izziv predstavlja priklic blagovne znamke, saj je naključno izbran oglas prepoznalo zgolj 37 odstotkov vprašanih.
Keywords: trajnostni razvoj, trajnostnost, družbena omrežja, Instagram, oglaševanje, vplivnež, Hemptouch.
Published in ReVIS: 02.07.2022; Views: 829; Downloads: 53
Full text (1,73 MB) |
20. |
