91. |
92. |
93. |
94. Izboljšava odprtokodne platforme mobilne aplikacije za neposredno komunikacijo med proizvajalci in potrošniki : magistrska nalogaDejan Zidar, 2014, undergraduate thesis Abstract: Odprta koda je metodologija razvoja programske opreme, ki omogoča popoln dostop do izvorne kode nekega programskega produkta. Je model, ki ponuja sodelovanje skupnosti pri razvoju programske opreme ter je na voljo vsem za nadaljnji razvoj in izboljšave. V primerjavi z lastniškim programjem ima učinkovito in dobro podprto razvojno dokumentacijo. Odprtokodne tehnologije so tudi ena izmed možnosti pri pristopu načrtovanja določene platforme ali aplikacije. V diplomski nalogi sem raziskal prisotnost poslovnih modelov v odprtokodnih tehnologijah ter njihov doprinos k učinkovitejšemu načrtovanju in integraciji mobilnih aplikacij. V aplikativnem delu naloge sem se osredotočil na primer mobilne aplikacije LOKeT, ki povezuje lokalne proizvajalce hrane in potrošnike. Preučil sem arhitekturo aplikacije, jo ustrezno dokumentiral in testiral. Pri tem sem analiziral gradnike aplikacije ter izvedel izboljšave za potrošnika.
Keywords: odprta koda, odprtokodno razvojno okolje, prosto programje, arhitektura razvojnega okolja, mobilna aplikacija, LOKeT
Published in ReVIS: 21.08.2018; Views: 2829; Downloads: 134
 Full text (2,75 MB) |
95. Prospects for sustainable development in the Zasavje region of Slovenia : doktorska disertacijaDijana Možina Zupanc, 2017, doctoral dissertation Keywords: trajnostni razvoj, Zasavje, post-premogovniška regija, industrija, okolje, deležniki, potenciali, disertacije
Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 3189; Downloads: 200
Full text (7,79 MB) |
96. Varstvo okolja v ustavnih ureditvah : diplomsko deloNika Vogrinčič, 2017, undergraduate thesis Abstract: Razlogov, zakaj je varstvo okolja pomembno, je veliko. Ne vpliva le na stanje naše okolice, ampak tudi na zdravje in dobro počutje. Glede na to, da v državi med pravnimi viri najvišje hierarhično mesto zaseda ustava, je prav, da vsebuje vsaj temeljno varstvo okolja in s tem pokaže, da država upošteva in varuje stanje svojega okolja ter s tem vsaj malo omeji samovoljno razpolaganje z njim in prekomerno onesnaževanje. Ravno onesnaževanje in prekomerna raba virov danes v svetu povzročata največ težav. Število prebivalcev narašča, s čimer se povečuje količina odpadkov, življenjski prostor in prostor za odlaganje odpadkov pa se krčita. Prvo ustavno urejanje varstva okolja se je začelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ravno v času, ko so se ljudje začeli zavedati pomena okolja in tega, da če zanj ne bodo bolje poskrbeli, v prihodnosti ne bo več primerno za zdravo življenje. Slovenija ima glede varstva okolja precej dolgo tradicijo, danes ga v ustavi ureja 72. člen. Ker je večina držav danes podvržena še nekemu dodatnemu mednarodnemu urejanju, to zagotavlja še dodatno varstvo, najbolj pa je to vidno pri državah članicah Evropske unije. Večina obravnavanih ustav je bila sprejeta v devetdesetih letih, nekatere države imajo varstvo urejeno podrobno in v več členih, nekatere v manj, spet druge ustave okolja sploh ne omenjajo, ker so mnenja, da zakonodaja na tem področju zadostuje. Najpogostejše določbe v ustavah v zvezi z okoljem so odgovornost za skrb, pravica do življenja v zdravem okolju, poudarjanje ravnovesja med okoljem, gospodarstvom in razvojem, prepoved onesnaževanja, povezava med okoljem in zdravjem, pravica do informacij o okolju in dolžnost odprave že povzročene škode. Ugotovila sem, da se ustavne ureditve na tem področju med seboj ne razlikujejo pomembno, res pa je, da se z manjšimi ekološkimi posledicami srečujejo države, ki ureditev vseeno imajo. Prav tako ob primerjavi držav, ki imajo varstvo okolja v ustavah, in tistih, ki jih nimajo, ni opaznih razlik. Prve imajo sicer še neko dodatno jamstvo, toda tudi države, ki okolje urejajo v zakonih, za njimi ne zaostajajo, njihovo okolje ni v nič slabšem stanju. Na koncu pa je dejansko stanje vedno odvisno od države in prebivalcev, saj če ti ne bodo upoštevali napisanih določb, ni pomembno, ali so te vsebovane v ustavi ali v zakonu. Obstajati mora torej prava volja.
Keywords: okolje, varstvo okolja, onesnaževanje, primerjalno ustavno pravo, ustave, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 3249; Downloads: 227
Full text (807,00 KB) |
97. Pravica do zdravega okolja : primerjalnopravni vidik med Slovenijo in Združenimi državami AmerikeTinkara Arbi, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo opisuje ureditev pravice do zdravega okolja v Sloveniji in Združenih državah Amerike. Razdeljeno je na uvod in trinajst vsebinskih sklopov. Vsebina naloge govori predvsem o pravici do zdravega okolja v našem in ameriškem pravnem sistemu, o tem, kako je uvrščena v ustavni in zakonski sistem, poskušam pa prikazati tudi razvoj te pravice in ugotoviti, kakšne oblike pravnega varstva poznamo tako pri nas kot v Združenih državah Amerike. Pravico do zdravega okolja določa Ustava Republike Slovenije v 72. členu, v tretjem poglavju z naslovom Gospodarska in socialna razmerja. Državi je dana aktivna vloga pri varovanju okolja in ohranjanju naravnega ravnovesja, zato mora z zakonom urediti pogoje za upravljanje gospodarskih dejavnosti, pa tudi pogoje za poravnavo škode, ki je povzročena v življenjskem okolju. Ker pa žal nikjer ni zaslediti prave definicije zdravega življenjskega okolja, si jo marsikdo razlaga po svoje. Pravo nasprotje našemu pravnemu sistemu je ameriški pravni sistem, ki temelji na precedenčnem pravu (common law). Združene države Amerike pravice do zdravega okolja namreč nimajo zapisane v ustavi, njihovo okoljsko pravo temelji predvsem na štirih obsežnih zveznih zakonih: National Environmental Policy Act, Endangered Species Act, Clean Water Act, in Clean Air Act. Čeprav pravica do zdravega okolja ni ustavno varovana dobrina, skozi pisanje diplomske naloge vse bolj ugotavljam, da je ta pravica v Združenih državah Amerike kljub temu bolj spoštovana in lažje iztožljiva kot pri nas.
Keywords: okolje, zdravje, pravice, zakonodaja, onesnaževanje okolja, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 2571; Downloads: 184
Full text (886,01 KB) |
98. |
99. Politika zagotavljanja notranje varnosti kot sestavina varnostne politike Republike Slovenije : magistrsko deloDženana Čengić, 2011, master's thesis Keywords: Slovenija, človekove pravice, spremenjeno varnostno okolje, Evropska unija, nacionalna in mednarodna varnost, nacionalna varnostna politika, nacionalni varnostni sistem, subjekti zagotavljanja notranje varnosti, nadzor
Published in ReVIS: 06.08.2018; Views: 3441; Downloads: 248
Full text (721,11 KB) |
100. Delovni prostor in doživljanje zdravstvenega in duševnega stanja zaposlenih v Sloveniji : doktorska disertacijaAndrej Baričič, 2011, doctoral dissertation Keywords: delovno okolje, delovno mesto, zasnova delovnega mesta, pogoji dela, organizacijska kultura, zdravstveno stanje, psihično stanje, zaposleni, disertacije
Published in ReVIS: 06.08.2018; Views: 2569; Downloads: 142
Full text (3,14 MB) |
