11. Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev : diplomsko deloKatarina Cerle, 2017, undergraduate thesis Abstract: V sodobni družbi se velik pomen namenja socialni varnosti, za katero v večji meri skrbi država. Ustava RS določa, da je Slovenija pravna in socialna država, kar se izraža tako, da osebam, ki so potrebne pomoči, s socialnim varstvom zagotavlja socialnovarstvene storitve oziroma prejemke, med katere spadajo tudi pravice iz javnih sredstev. Kadar vstopamo v pravno razmerje z državo, govorimo o upravnopravnem razmerju, kjer organi oblasti odločajo v posameznih upravnih zadevah iz različnih upravnih področij po zakonsko predpisanem postopku. Splošen upravni postopek ureja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Postopek uveljavljanja pravic iz javnih sredstev spada med posebne upravne postopke, ki ga ureja specialni predpis, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Če ZUPJS določenega vprašanja postopka ne obravnava, se dopolnilno uporabi ZUP. Poleg postopkovnih določb oba zakona vsebujeta tudi temeljna načela, minimalne procesne standarde, ki morajo biti zagotovljeni strankam v vsakem postopku. Med temeljna načela spadata tudi pravna varnost in varstvo pravic strank v postopku. Predloženo diplomsko delo primerjalno predstavlja splošni upravni postopek (ZUP) in posebne postopkovne določbe ZUPJS. S primerjavo obeh postopkov je bilo ugotovljeno, da so načela pravne varnosti in varstva pravic strank s posebnimi postopkovnimi določbami ZUPJS ustrezno zagotovljena, saj le-ta zagotavljajo višji standard varnosti. Načelo pravne varnosti in varstva pravic pa seveda tudi zahteva, da se država oziroma njen zakonodajni organ odziva na družbene spremembe in potrebe svojih državljanov in temu ustrezno prilagaja tudi vsebino pravic in način njihovega uveljavljanja in zagotavljanja.
Keywords: socialna varnost, javna sredstva, upravni postopek, ustavne pravice, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 3512; Downloads: 188
 Full text (695,04 KB) |
12. Izključitev suspenzivnosti pritožbe v upravnem postopku : diplomsko deloVesna Burič, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi sem predstavila pomen izključitve suspenzivnosti pritožbe v upravnem postopku. Na začetku naloge sem najprej podala definicije in pravne podlage pritožbe, opisala institute pritožbenega postopka, suspenzivnost pritožbe in njeno izključitev. V nadaljevanju sem prikazala, kakšen poseg predstavlja izključitev suspenzivnosti pritožbe v upravnem postopku v temeljne človekove pravice in svoboščine, prikazala njeno dopustnost na podlagi prakse Ustavnega sodišča RS in zaključila nalogo s podanim primerom izključitve suspenzivnosti pritožbe v davčnem postopku. Pritožba v upravnem postopku je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo. Stranko v upravnem postopku naj bi zaščitila, ji omogočila pošten upravni postopek in zagotovila enakost v upravnem postopku. Načeloma naj bi suspenzivni oziroma odložilni učinek pritožbe, odlagal izvršitev posamičnega upravnega akta, dokler pritožbeni postopek ni zaključen. Vendar obstajajo tudi izjeme. Odložilni učinek pritožbe je mogoče izključiti, kar ima za posameznika določene posledice. Kakšne so te posledice in kako vplivajo na stranko v upravnem postopku, sem natančneje predstavila v nalogi. Pri svojem delu sem za postavitev osnove uporabila predvsem določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, posebnega področnega Zakona o davčnem postopku, Ustavo republike Slovenije in mednarodne pravne akte veljavne v naši zakonodaji.
Keywords: upravni postopek, pritožba, človekove pravice, davčni postopek, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 3412; Downloads: 177
Full text (1,93 MB) |
13. |
14. |
15. Vpliv določb Zakona o splošnem upravnem postopku in Zakona o davčnem postopku na upravno poslovanje organov javne uprave : magistrsko deloDavorin Ivančič, 2011, master's thesis Keywords: državna uprava, javna uprava, upravni postopek, davčni postopek, upravno poslovanje, temeljna načela, elektronsko poslovanje, stranka, upravni organ
Published in ReVIS: 03.08.2018; Views: 2727; Downloads: 0 |
16. Ustavnopravni vidiki nedovoljenih posegov v prostor : magistrsko deloSmiljana Pisk, 2012, master's thesis Keywords: načelo pravne države, načelo zakonitosti, nedovoljena gradnja, upravna zadeva, inšpekcijski upravni postopek, sklep o dovolitvi izvršbe, ustavnopravno varstvo, upravni spor, ustavna pritožba, pobuda za začetek postopka ustavnosodne presoje predpisa
Published in ReVIS: 27.07.2018; Views: 2619; Downloads: 131
Full text (4,88 MB) |
17. Diskrecija v upravnem odločanju pri izdaji orožne listine : diplomsko deloMartin Hrastnik, 2017, undergraduate thesis Abstract: Materialno upravno pravo določa pravice in obveznosti pravnih subjektov, ki se uveljavljajo v upravnem postopku. Pomembna značilnost upravnega postopka je, da morajo organi, ki vodijo upravni postopek in odločajo v konkretnih upravnih zadevah, sočasno varovati tako javni interes kot tudi pravice posameznikov %strank oziroma fizičnih oseb in različnih pravnih subjektov. Upravni postopek je presečišče, ki naj zagotovi, da sta javni interes in zasebni interes uravnotežena. Vsak upravni postopek mora upravni organ voditi skladno s temeljnimi načeli in pravnimi pravili splošnega upravnega postopka, ki predstavljajo minimalne procesne standarde. Osrednje mesto med temeljnimi načeli ima načelo zakonitosti, ki določa, da morajo upravni organi o konkretnih pravicah in obveznostih posameznikov odločati na podlagi ustave in zakonov. Načelo zakonitosti vpliva na nastanek in razvoj pravno vezanih odločb. Pravno vezana odločba je tista, za katero je zakon ali predpis, ki temelji na zakonu, že vnaprej določil, kakšna mora biti vsebina odločbe glede na ugotovljeno dejansko stanje. V posameznih primerih iz materialnih upravnih predpisov izhaja, da je zakonodajalec upravni organ pooblastil, da o upravni zadevi diskrecijsko odloči. Upravni organ pri diskrecijskem odločanju ni pravno nevezan.Upravna odločba mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, ki izhaja iz določb zakona. Diskrecijska pravica upravnemu organu omogoča, da glede na ugotovljeno dejansko stanje izbere med več pravno mogočimi odločitvami tisto, ki je, ob upoštevanju javnega interesa, najbolj ustrezna. S primerom diskrecijskega odločanja se srečamo v postopku izdaje orožne listine, ko vlagatelj zahteve navede, da orožje potrebuje zaradi ogrožene osebne varnosti. Ker iz zakona ne izhaja vsebinska konkretizacija "ogrožanje osebne varnosti", mora stranka v vlogi navesti dokaze, iz katerih izhaja, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev svoje varnosti potreboval varnostno orožje. Upravni organ nato skrbno pretehta vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj v skladu s pravili upravnega postopka in diskrecijsko odloči o upravičenosti do varnostnega orožja. V primeru, da organ zavrne vlogo za izdajo orožne listine, ima vlagatelj možnost uveljaviti presojo zakonitosti diskrecijskega odločanja v obliki upravnega nadzora in sodnega nadzora.
Keywords: upravno pravo, upravni postopek, načelo zakonitosti, javni interes, diskrecija, orožna listina
Published in ReVIS: 13.07.2018; Views: 5502; Downloads: 280
Full text (665,40 KB) |
18. Pravica do enakega varstva pravic v upravnem postopku : diplomsko deloMiha Horvat, 2017, undergraduate thesis Abstract: Enako varstvo pravic je ustavno procesno jamstvo, ki se pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije najpogosteje obravnava. Je zelo daljnosežno, tako v smislu raznovrstnih postopkov, v katerih mora biti zagotovljeno (vsi postopki pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih), kot v smislu procesnih implikacij, ki jih za postopke prinaša. Vsako leto pa se z novimi odločitvami te meje še širijo. Ustavno sodišče je torej pri izgradnji vsebine navedenega ustavnega procesnega jamstva odigralo odločilno vlogo, zato je analiza njegove dosedanje prakse ključnega pomena za razumevanje tega jamstva - tudi v kontekstu upravnega postopka. Pri tem seveda lahko pridejo v poštev ne samo tiste odločitve, ki se nanašajo neposredno nanj, pač pa tudi glede drugih postopkov, kolikor so procesni položaji dovolj podobni. Ker pa gre po ustavi vsakomur tudi pravica do sodnega varstva, je potreben tudi vpogled v stanje na področju prakse rednega sodstva v zvezi z enakim varstvom pravic.
Keywords: enako varstvo pravic, upravni postopek, pravica do izjave, obrazložitev, enotna upravna praksa
Published in ReVIS: 13.07.2018; Views: 3677; Downloads: 246
Full text (1,61 MB) |
19. |
20. |
