1. Sovražni govor v ZDA : magistrsko deloVera Lađić, 2023, master's thesis Abstract: Čeprav ZDA zagovarjajo svobodo izražanja (angl. free speech), niso imune na družbeni pojav sovražnega govora. Medtem ko izraz hate speech terminološko izvira od tam, so v pravnem pogledu unikum. Diplomsko delo analizira pravni odnos ZDA do tega vprašanja. Iskanje temeljnih razlogov za tak konsenz temelji na precedenčnih odločitvah VS ZDA. Zaradi periodičnih diskusij v zvezi s to problematiko nas je zanimalo, ali so v ZDA možne zgodovinske spremembe v zvezi s 1. amandmajem. Izpostavljeni so osrednji motivi ameriškega sodstva, ki so se vzpostavili in ohranili skozi turbulentni čas. Nadalje so analizirane točke razhajanja s ključnimi mednarodnimi dokumenti o človekovih pravicah. Glede morebitne uvedbe posebne vrste zakonodaje, ki bi prepovedala najhujše oblike sovražnega govora – kot je rasistični govor – in po vzoru mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah ali sodne prakse ESČP je ugotovljeno, da ostaja malo verjetna kljub prepoznanju nevarnosti, ki bi lahko nastale kot posledice sovražnega govora. Filozofija o trgu idej je zakoreninjena v ameriški pravni podzavesti. Utemeljitelji prepovedi posebne hate speech zakonodaje budno svarijo pred možnostmi minimalnega priprtja vrat za regulacijo posameznikove težko pridobljene pravice. Tak svojevrsten status quo na tem področju se opravičuje s pojasnili, da že imajo več različnih posebnih zakonov, ki prepovedujejo sovražna ravnanja in vrste izražanja, ki vsebujejo elemente ravnanja ali so integralni del ravnanja. Med nastajanjem tega dela je prišlo do nekaterih sprememb. Pandemija virusa covid-19 je ponekod omejila udejanjanje načel iz 1. amandmaja. Nekaj spletnih velikanov je spremenilo pristop k sovražnemu govoru. Dileme prehitevajo pravne odgovore, kot ali naj 1. amandma poseže tudi na ta področja in v kolikšnem obsegu. Tudi diskriminacija je še živa. Smrt temnopoltega državljana zaradi policijskega nasilja pred očmi globalne javnosti je sprožila masovne zahteve po enakosti na vseh področjih človeškega življenja. Vdor v Kapitol je odprl dodatna vprašanja o dejanski moči komunikacije na spletu in na drugi strani o odgovornosti za izražene besede. Tudi politične. Spremembe so torej možne. Ali so hkrati ustavne in potrebne, lahko dokončno pojasni le VS ZDA.
Keywords: sovražni govor, svoboda izražanja, Vrhovno sodišče ZDA, 1. amandma, Ustava ZDA, sodna praksa
Published in ReVIS: 18.01.2024; Views: 342; Downloads: 20
 Full text (972,15 KB) |
2. Prihodnost EU z vidika ustave za Evropo : magistrsko deloGreti Manfreda, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je obravnavan razvoj evropske integracije vse od prve ustanovne pogodbe dalje – Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo do zadnje, Lizbonske pogodbe, z namenom predstavitve politik, usmeritev in razvoja delovanja Evropske unije (EU) skozi čas. Obravnavani sta bili Bela knjiga o prihodnosti EU in Konferenca o prihodnosti EU, ki nakazujeta gibalo evropskega razvoja v naprej. Predstavljene so bile krize, ki so se pojavljale v zadnjih 20 letih, ter odzivanje Evropske unije nanje. Pomembno vprašanje, na katerega smo želeli odgovoriti, je predvsem, ali obstoječa »sui generis« ureditev Evropske unije zadostuje za spopadanje z izzivi, ali bi nemara EU morala sprejeti ustavni dokument in iti v smislu federativne ureditve? Kašno prihodnost bi prinesla ustavna ureditev Evropski uniji? Za ta namen je bil v magistrskem delu analiziran empiričen del, s pomočjo katerega smo potrdili naslednji hipotezi: anketiranci so slabo ozaveščeni o Konferenci za prihodnost Evrope in skupna evropska ustava nam prinaša bolj odporno, močnejšo in povezano Evropo. Hipoteza št. 2: anketiranci in evropska poslanca menijo, naj Evropa postane federacija s skupno ustavo, pa je bila zavrnjena. Rezultati so bili interpretirani na podlagi izpolnjenih 230 anketnih vprašalnikov in opravljenima intervjujema z evropskima poslancema Francem Bogovičem in Matjažem Nemcem. Zaključki, ki so predstavljeni v magistrskem delu, lahko služijo za nadaljnje raziskave, predvsem z vidika dojemanja Evropske unije in njene ureditve za naprej, in kot osnova za izvajanje in preverjanje slovenskega javnega mnenja. Evropska integracija se namreč prav danes srečuje z novo nastalo situacijo - vojno na evropskih tleh, ki nas ponovno spodbuja k razmisleku o tem, ali je Evropska unija v obstoječi konfederalni obliki dovolj močna, da preživi še naprej.
Keywords: Evropska unija, »sui generis«, razvoj, krize, ustava, federacija
Published in ReVIS: 25.05.2023; Views: 442; Downloads: 55
Full text (623,68 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja : magistrsko deloAriana Šuc, 2022, master's thesis Keywords: Zakon o sojenju brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), nadzorstvena pritožba, rokovni predlog, sredstva pravičnega zadoščenja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Ustava Republike Slovenije, odločba v zadevi Lukenda proti Sloveniji, odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-65/05
Published in ReVIS: 13.09.2022; Views: 977; Downloads: 90
Full text (1,03 MB) |
7. Kršitev ustavne pravice do dedovanja : študija primeraMojca Kovačič, 2021, master's thesis Abstract: Pravica do dedovanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Ustava RS jo določa v 33. členu, ki pravi, da je v Republiki Sloveniji zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Pravica ima negativen status, kar pomeni, da država brez ustavno dopustnega cilja vanjo ne sme posegati, vsak zakonodajalčev poseg pa mora biti v sladu z načelom sorazmernosti. Država uresničuje pravico do dedovanja predvsem preko Zakona o dedovanju, ki je bil sprejet leta 1976, in od takrat naprej je doživel le malo sprememb. Posamezniku pa pravica v Republiki Sloveniji pripada v trenutku smrti zapustnika. V celotnem postopku dedovanja je vpletenih nekaj institucij. Glavne so upravne enote in sodišča, ki s svojim delom omogočijo, da do dediščine pridejo vsi upravičenci, da prejmejo dediščino v obsegu, ki jim pripada, in v razumnem roku. V magistrskem delu sem preučila študij primera, kjer je bila osebi kršena pravica do dedovanja. Skozi normativno-dogmatično metodo sem prišla do ugotovitve, da sam Zakon o dedovanju ni bil zakonito uporabljen, saj sodišče ni poiskalo vseh dedičev, kot mu nalaga 162. člen Zakona o dedovanju. Uporabnost raziskave je v tem, da sodišča spremenijo svoj način iskanja svojcev zapustnika in vzpostavijo sistem, kjer ne bo več prihajalo do nepravilnosti.
Keywords: razvrednotena območja, dedovanje, pravica do dedovanja, Zakon o dedovanju, Ustava, človekove pravice
Published in ReVIS: 09.09.2022; Views: 807; Downloads: 50
Full text (886,25 KB) |
8. Samoodločba in ustavnopravni vidik evtanazije v Sloveniji : magistrsko deloAna Graf Mlinar, 2021, master's thesis Abstract: Države različno pristopajo in se opredeljujejo do vprašanja evtanazije. Tako na nastanek in razvoj t.i. evtanazijskega prava in tozadevnih pravnih predpisov vplivajo številni dejavniki, kot so zdravstvo, etika, družba, zgodovina, vera, pravo in ne nazadnje tudi (javna) politika. Evtanazija in vsakršna pomoč pri skrajševanju življenja sta v Sloveniji nezakonita. Že dalj časa potekajo razprave in intenzivna soočenja, v katerih različne strokovne skupine in posamezniki izražajo stališča do tovrstnih vprašanj. Mnoge ustavne določbe nalagajo državi urejanje pomembnih področij človekovega življenja, med katere nedvomno sodi tudi čas, ko neozdravljivo bolnemu človeku ni več mogoče (u)blažiti trpljenja. Zakonodajalec mora skozi svojo normativno funkcijo urediti način zagotavljanja in uresničevanja človekovih pravic. Da država ne uresničuje obligacije svojega aktivnega ravnanja, skozi katerega bi morala ustvariti optimalne pogoje, se kaže tudi v odsotnosti paliativne oskrbe, z izjemo dveh slovenskih regij. Številne življenjske situacije zahtevajo transformacijo obstoječih sistemov v državi. Kljub številnim določbam predpisov, usmeritvam in priporočilom se zdi, da obstoječi zdravstveni predpisi ne uresničujejo temeljnih vrednot kot so odgovornost, dostojanstvo, humanost, pravičnost in vključenost. V ospredje se ne postavlja posameznika in njegove pravice do samoodločbe. Načelo spoštovanja avtonomije vselej zahteva upoštevanje pravice vsakogar, da sam odloča o sebi. Predpis, ki bi zadostil kriterijem jasnosti in pomenske določljivosti, bi za našo družbo lahko pomenil drzen in pogumen korak naprej. Na novo bi se oblikoval odnos v razmerju zdravnika do pacienta, pacientove avtonomije ter empatije do neozdravljivo bolnih, trpečih in umirajočih. Takšna sprejeta politika bi lahko izkazovala veliko sočutja in široke nazore družbe, stroke in politike. Na podlagi pregleda domače in tuje literature ter analize pravnih norm se v magistrskem delu skuša poiskati izhodišča za uresničevanje temeljne in neodtujljive pravice, pravice do dostojne smrti. Vsebina je izjemno kompleksna, saj uresničevanje tovrstne pravice trči ob številne druge, prav tako temeljne ustavno zavarovane vrednote
Keywords: evtanazija, avtonomija pacienta, paliativna oskrba, predpisi, ustava
Published in ReVIS: 22.08.2022; Views: 760; Downloads: 96
Full text (676,18 KB) |
9. Ustava Japonske : diplomsko deloOki Petrov, 2021, undergraduate thesis Abstract: Japonska (日本) je na področju ustavnega prava skozi ves svoj zgodovinski razvoj že od samih začetkov iskala svojo pot skozi vnos tujega sveta v svoj nacionalni habitat. Leta 604 n. št. je tako Princ Šotoku s Konstitucijo Sedemnajstih členov vnesel v ustavo in s tem v državo: budizem, konfucianizem in taoizem, vključno s kitajsko pisano besedo. To prvo ustavo zato lahko identificiramo z vdorom kitajske kulture in budizma (Indija) na Japonsko, kjer so dotlej veljala nepisana običajna pravila in verovanja avtohtone japonske religije šintoizma (神道). Druga ustava je bila napisana v enem najbolj nemirnih obdobij japonske zgodovine, v obdobju Meidži (明治時代), 1868–1912, ko se je po koncu Šogunata, ki je doživel svoj konec predvsem zaradi podpisov neugodnih mednarodnih pogodb, ki so odprle državo trgovskim ladjam Zahodnega sveta, začel vzpostavljati cesarski absolutizem, pod katerim so se Japonci odločili za drugi zgodovinski vnos tuje kulture, tokrat iz Zahodnega sveta. Eden prvih in najpomembnejših temeljev takšnega prehoda je bila prav ustava, sprejeta leta 1899, s katero je Japonska uvedla nekatere zahodne standarde, ki so se nanašali na upravljanja države in družbe.(uvedba prvega parlamentarnega sistema v Aziji). Začelo se je obdobje hitre industrializacije, urbanizacije, pa tudi militarizacije, ki se je zelo hitro prelevila v imperializem svetovnih razsežnosti. Kokutai (国体) je bil osnova takšnega preporoda, ki pa v svojem jedru ni imel miru, ampak konfrontacijo dveh različnih civilizacij, dveh različnih svetov. Temu antagonizmu Vzhoda in Zahoda Japonska ni uspela ubežati, ampak je postajala vse večji talec razlik, ki ji jih ni uspelo odpraviti. Obdobje tako ustvarjenega notranjega neravnovesja se je končalo tragično, saj so Japonci prvič v zgodovini morali podpisati brezpogojno kapitulacijo zavezniškim silam leta 1945. Tako se je poskus vnosa zahodnih meril končal z neuspehom. Američani so prevzeli protektorat nad ekonomsko in duhovno zlomljenim narodom, ki ni mogel spremeniti ustave iz leta 1899, saj so miselno in emocionalno Japonci še vedno ostali v letu 1899. Leta 1946 je nastala nova ustava, ki jo imenujemo »vsiljena ustava«, saj so jo Japonci morali sprejeti pod prisilo. Ustavo pripravijo in zapišejo Američani ter v njej popolnoma odstopijo od temeljev predhodnih dveh ustav.
Keywords: Japonska, ustava, Cesar, spremenjena interpretacija, šintoizem, budizem, konfucianizem, radikalizem, harmonija, Zahodni svet, Američani
Published in ReVIS: 09.06.2022; Views: 741; Downloads: 36
Full text (1,86 MB) |
10. Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalec : diplomsko deloSebastjan Svete, 2021, undergraduate thesis Abstract: Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalec je diplomsko delo, v katerem predstavljamo povezavo med moralo in pravom. Dokazujemo, da ta povezava ni naključna, temveč temeljna. Pri tem se naslanjamo na zglede naravnopravne teorije in kot relevantna sprejemamo razmišljanja Ronalda Dworkina. V pričujočem delu iščemo predvsem odgovor na vprašanje, na kakšen način vstopa morala različnih razsežnosti v ustavnosodno odločanje. V delu najprej analiziramo pomen naslovnih pojmov, sledi deduktivna predstavitev povezave morale in prava, načela delitve oblasti, oblikovanje splošne in sodnikove morale, razmerja med razlago in aktivizmom ter kratka predstavitev slovenskega ustavnosodnega sistema. Z analizo konkretnih primerov ustavnosodnega odločanja o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih s pomočjo induktivne metode posamezne ugotovitve iz primerov posplošimo in na podlagi teoretičnih spoznanj oblikujemo v končno sintezo odgovorov na zastavljena problemska vprašanja. Sinteza je pokazala, da je morala pravu ne le materialni vir, temveč tudi usmerjevalni impulz v miselnem procesu in korektiv kolegialne korekcije. Razjasnili smo, da moralnega občutka za pravičnost ne moremo razumeti kot spremenljivke v enačbi ustavnosodnega odločanja, temveč kot mesto izhodišča. Pokazali smo, da sodnik pri odločanju ni vrednostno in miselno prazen, ampak sledi notranjemu moralnemu občutku za pravičnost in oblikuje intimno presojo, ki jo, če naj ravna pravično, sooči z enakovrstnimi presojami in argumenti drugih ustavnih sodnikov, da bi se tako skupna presoja obrusila do končne pravične odločitve. Sledenje notranjemu moralnemu občutku, medsebojno brušenje stališč in ustavnoskladna razlaga v besedilnem okviru Ustave pa delajo ustavnega sodnika moralnega zakonodajalca.
Keywords: morala, razlaga, pravičnost, sodnik, ustava
Published in ReVIS: 08.06.2022; Views: 777; Downloads: 61
Full text (929,35 KB) |
